Ogled vira Bogurodzica

{{italic title}}
'''''Bogurodzica''''' je najstarejša zapisana [[poljska]] verska [[pesem]]. Posvečena je [[Marija Božja mati|Materi Božji]] (''Bogurodzica'': Mati Božja). 

== Nastanek ==
Nastala je v [[srednji vek|srednjem veku]] med 10. in 13. stoletjem, avtor ni znan. Večina zgodovinarjev jo datira na konec 13. stoletja, po mnenju jezikoslovca Tadeusza Lehra-Spławińskega pa naj bi sodila v 12. stoletje. 

Najstarejši ohranjeni prepis besedila je iz leta 1407, ko naj bi jo zapisal neki duhovnik. Leta 1506 je bila ''Bogurodzica'' prvič natisnjena, in sicer na začetku ''Statuta Jana Łaskiega''. Oba izvoda danes hrani Jagelonska knjižnica v [[Krakov]]u.

== Vsebina ==
Vsebina je verska. Najstarejši del pesmi obsega dve kitici: v prvi kitici verniki s pesmijo nagovarjajo Marijo, Mater Božjo, v drugi kitici pa [[Jezus Kristus|Jezusa]]. Prosijo za odpuščanje grehov, srečno življenje na zemlji, po smrti pa v nebesih. Na koncu obeh kitic je refren: [[Kyrie|Kirie elejson]] (Gospod, usmili se). Kasnejše različice pesmi vsebujejo še dva dela: [[velika noč|velikonočni]] del (4 kitice, datiran v 14. stoletje) in [[pasijon]]ski del (9 kitic, datiran v 14. in 15. stoletje). V pesmi so razvidni bizantinski (npr. refren Kirie elejson; naslov, ki je dobesedni prevod grške besede Theotokos oziroma Mati Božja) in češki vplivi (čehizmi). Ob verzih je zapisana tudi melodija, kar nakazuje, da so pesem (predvsem) peli.

== Uporaba ==
Najprej je bila Bogurodzica le cerkvena pesem, nato je postala neke vrste narodna himna (carmen patrium) in viteška pesem. Zgodovinar Jan Długosz je zapisal, da naj bi jo vitezi peli pred [[Bitka pri Grunvaldu|bitko s križarji pri Grunvaldu]] (1410) in v [[Bitka pri Varni|bitki s Turki pri Varni]] (1444). Peli so jo tudi pri kronanju prvih Jagelonov. 

== ''Bogurodzica'' v sodobnosti ==
V 16. stoletju je njena pomembnost začela upadati. V drugi polovici 20. stoletja pa je njena priljubljenost spet narasla, postala je navdih nekaterim poljskim skladateljem: Andrzej Panufnik – ''Sinfonia Sacra'' (1963), Wojciech Kilar – ''Bogurodzica'' (1975), Krzysztof Meyer – ''Poljska simfonija'' (1981). Po besedah [[Papež Janez Pavel II.|papeža Janeza Pavla II.]] naj bi pesem močno vplivala na poljsko kulturo. Po njegovem mnenju pesem ni zgolj kulturni spomenik, temveč dokument življenja, [[veroizpoved|izpoved vere]].

== Viri ==
* Štefan, Rozka. ''Poljska književnost''. Ljubljana: DZS, 1960. 16.
* Sokolski, Jacek. ''Literatura staropolska''. Wrocław: Wydawnictwo Dolnośląskie, 2008. 26–27.
* Siller, Paula Jean, in Fossey, Richard. ''Mapping the Catholic Cultural Landscape''. Lanham: Rowman & Littlefield, 2004. 84.
* Culture.pl: Bogurodzica. https://culture.pl/en/work/bogurodzica. Splet. Dostop: 12. 5. 2019.

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Poljska književnost]]
[[Kategorija:Poljska glasba]]