Baselski potres 1356
 Potres v Baslu, kot si ga je zamislil Karl Jauslin | |
  | |
| Čas UTC | ?? |
|---|---|
| Datum * | 18. oktober 1356 |
| Čas izvora* | 22:00 |
| Magnituda | 6.0–7.1 Ms |
| Epicenter | 47°30′N 7°36′E / 47.5°N 7.6°E |
| Prizadeta območja | Basel, knezoškofija Basel |
| Najv. intenziteta | IX-X |
| Žrtve | 1000 mrtvih |
Potres leta 1356 v Baslu je najpomembnejši seizmološki dogodek, ki se je zgodil v Srednji Evropi v zgodovini[1] in je imel magnitudo 6,0–7,1.[2] Potres, ki se je zgodil 18. oktobra 1356, je znan tudi pod imenom Séisme de la Saint-Luc ('Potres svetega Luke'), saj je 18. oktober praznik svetega Luke Evangelista.
Potres
[uredi | uredi kodo]Po potresih med 19.00 in 20.00 po lokalnem času je zvečer okoli 22.00 prizadel glavni potres, ponoči pa so sledili še številni popotresni sunki.[3] Basel je sredi noči doživel drugi, zelo silovit šok. Mesto znotraj obzidja je uničil požar, ko so bakle in sveče, ki so padle na tla, zažgale lesene hiše. Število smrtnih žrtev v Baslu je ocenjeno na 300. Uničene so bile vse večje cerkve in gradovi v radiju 30 km.
Potresna kriza je trajala eno leto. Modeliranje makroseizmičnih podatkov kaže, da je bil potresni vir usmerjen vzhod in zahod, smer, ki ustreza prekrivajočim se prelomom Švicarske Jure.[4] Po drugi strani nedavne paleoizmološke študije vzrok tega potresa pripisujejo običajnemu prelomu, usmerjenemu na SZ-JZ in južno od mesta.[5] Pomemben obseg dogodka kaže na morebitno razširitev tega preloma pod mestom.[6]
Lokacija
[uredi | uredi kodo]Zaradi omejenega števila dogodkov so bili za potres predlagani številni epicentri. Nekatere predlagane lokacije vključujejo prelome pod Švicarsko Juro ali vzdolž obrobja Basel-Reinach. [1] Druga študija je postavila epicenter 10 km južno od Basla.[7]
Intenzivnost
[uredi | uredi kodo]Potres je bilo čutiti v Zürichu, Konstanci in celo v Île-de-France. Največja intenzivnost, zabeležena na lestvici Medvedev – Sponheuer – Karnik, je bila IX – X (Destructive – Devastating). Makroseizmična karta je bila oblikovana na podlagi škode, o kateri so poročali iz 30 do 40 gradov v regiji.[8][9]
Iz teh makroseizmičnih podatkov so bile izvedene različne študije za oceno trenutne velikosti potresa, ki so povzročile različne vrednosti 6,2 (BRGM 1998); 6,0 (GEO-TER 2002); 6,9 (SED 2004) s poročilom o nadaljnjem ukrepanju, ki predlaga razpon med 6,7 in 7,1; (GFZ 2006); in veliko švicarsko študijo 21 evropskih strokovnjakov z ameriškim sodelovanjem, v kateri so bili predstavljeni štiri ocenjene vrednosti 6,9, 6,9, 6,5 do 6,9 in 6,5 ± 0,5 (PEGASOS 2002–2004). Obstajajo tudi različna mnenja o napakah.
Škoda
[uredi | uredi kodo]Potres je uničil mesto Basel v Švici, blizu južnega konca Zgornjega Porenja in povzročil veliko uničenja v obsežni regiji od Pariza do Prage. Čeprav so na potresno aktivnih robovih tektonskih plošč v Turčiji, Grčiji in Italiji potresi pogosti, so potresi znotraj plošč v Srednji Evropi redki. Po podatkih švicarske seizmološke službe je med več kot 10.000 potresi v Švici v zadnjih 800 letih le pol ducata zabeležilo več kot 6,0 stopnje po Richterjevi lestvici.[10]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 »1356 Basel Earthquake: A 650-Year Retrospective« (PDF). Risk Management Solutions. 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 29. februarja 2012. Pridobljeno 7. januarja 2015.
The most damaging intraplate earthquake known to have occurred in central Europe
- ↑ Centrale Nucléaire de Fessenheim : appréciation du risque sismique Arhivirano July 20, 2011, na Wayback Machine. RÉSONANCE Ingénieurs-Conseils SA, published 2007-09-05, pages 12, 13
- ↑ Von Waltenkofen K. (1357). Alphabetum Narrationum.
- ↑ Meyer, B., Lacassin, R., Brulhet, J., Mouroux, B., 1994. "The Basel 1356 earthquake: which fault produced it?" Terra Nova 6, 54–63.
- ↑ Meghraoui M., Delouis B., Ferry M., Giardini D., Huggenberger P., Spottke I. et M. Granet (2001). "Active Normal Faulting in the Upper Rhine Graben and Paleoseismic Identification of the 1356 Basel Earthquake" Science, 293, pp. 2070–73. DOI: 10.1126/science.1010618
- ↑ Ferry, M.; Meghraoui, M.; Delouis, B.; Giardini, D. (2005). »Evidence for Holocene palaeoseismicity along the Basel—Reinach active normal fault (Switzerland): a seismic source for the 1356 earthquake in the Upper Rhine graben«. Geophysical Journal International. 160 (2): 554–572. doi:10.1111/j.1365-246X.2005.02404.x.
- ↑ Fäh, D; Gisler, M.; Jaggi, B.; Kästli, P.; Lutz, T.; Masciadri, V.; Matt, C.; Mayer-Rosa, D.; Rippmann, D.; Schwarz-Zanetti, G.; Tauber, J.; Wenk, T (Julij 2009). »The 1356 Basel earthquake: an interdisciplinary revision«. Geophysical Journal International. 178 (1): 351–374. Bibcode:2009GeoJI.178..351F. doi:10.1111/j.1365-246X.2009.04130.x.
- ↑ Lambert, J.; Winter, T.; Dewez, T. J. B.; Sabourault, P. (2005), »New hypotheses on the maximum damage area of the 1356 Basel earthquake (Switzerland)«, Quaternary Science Reviews, 24 (3–4): 381–399, Bibcode:2005QSRv...24..381L, doi:10.1016/j.quascirev.2004.02.019
- ↑ D. Mayer-Rosa and B. Cadiot (1979). "A review of the 1356 Basel earthquake: basic data", Tectonophysics, 53, pp. 325–333.
- ↑ Bradley, Simon (18. oktober 2006). »Switzerland prepares for seismic calamity«. SwissInfo. Pridobljeno 19. oktobra 2020.
Zunanje povezaves
[uredi | uredi kodo]
- Catholic Encyclopedia article on the Diocese of Basel makes mentions the earthquake
- Das Grosse Beben von Basel im Jahr 1356
- Critical description of the earthquake and its consequences (nemško)
- Preparing a seismic hazard model for Switzerland: The view from PEGASOS Expert Group 3