Vojna Antonija in Oktavijana

Državljanska vojna med Markom Antonijem in Oktavijanom (32-30 pr. n. št.) je bila zadnja vojna rimske republike. Oktavijan je nadziral zahodni del rimske države, Mark Antonij pa vzhodnega skupaj z Egiptom, ki mu je vladala njegova ljubimka Kleopatra VII. Odločilni spopad se je odvil v pomorski bitki pri Akciju leta 31 pr. n. št., kjer sta Mark Antonij in Kleopatra doživela poraz. Čeprav sta se uspela umakniti v Egipt, več nista bila zmožna ustaviti Oktavijanovega prodora. Ko je Marku Antoniju razpadla vojska, je napravil samomor. Za njim si je življenje vzela še Kleopatra. Oktavijanu je popolna zmaga omogočila, da je v naslednjih letih preobrazil rimsko državo v cesarstvo ter postal prvi rimski cesar.

Vzroki in izbruh

Po umoru rimskega diktatorja Julija Cezarja (44 pr. n. št.) so med njegovimi političnimi nasledniki vladali napeti odnosi. Mark Antonij je bil pomemben vojskovodja, Oktavijan pa Cezarjev posinovljenec in dedič. Prvič sta se spopadla že leta 43 pr. n. št. v mutinski vojni.

Še isto leto sta se tekmeca povezala in skupaj z Emilijem Lepidom sklenila politično zavezništvo, drugi triumvirat. Sklenila sta kaznovati Cezarjeve morilce, kar sta izpolnila v bitki pri Filipih (42 pr. n. št.).