Ogled vira Angleščina

{{Infopolje Jezik
|name          = Angleščina
|nativename=''English''
|pronunciation = {{IPAc-en|ˈ|ɪ|ŋ|ɡ|l|ɪ|ʃ}}<ref>{{navedi splet |url=http://www.oxfordadvancedlearnersdictionary.com/dictionary/english_2 |title=English Adjective |publisher=Oxfordadvancedlearnersdictionary.com |date= |accessdate=2013-04-20 |archive-date=2011-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009014224/http://www.oxfordadvancedlearnersdictionary.com/dictionary/english_2 |url-status=dead }}</ref>
|region        = (glej [[#Geografska porazdelitev|spodaj]])
|speakers      = 359&nbsp;milijonov
|date          = 2010
|ref           = <ref name=NE>[[Nationalencyklopedin]] "Världens 100 största språk 2010" The World's 100 Largest Languages in 2010</ref>
|speakers2     = drugi jezik: 375&nbsp;milijonov<ref name=BritishCouncilEnglish>{{navedi splet|last=Graddol|first=David|title=The Future of English? A guide to forecasting the popularity of the English language in the 21st century|url=http://englishagenda.britishcouncil.org/continuing-professional-development/cpd-managers/future-english|publisher=The British Council|page=10|year=2000|accessdate=22 September 2013}}</ref>
|familycolor   = Indo-European
|fam2=[[Germanski jeziki|germanski]]
|fam3=[[zahodnogermanski jeziki|zahodnogermanski]]
|fam4   = [[Ingvaeonski jeziki|ingveonski]]
|fam5   = [[anglo-frizijski jeziki|anglo-frizijski]]
|fam6   = [[angleški jeziki|angleški]]
|ancestor=[[stara angleščina]]
|ancestor2=[[srednja angleščina]]
|ancestor3=[[zgodnja moderna angleščina]]
|script = [[latinica]] ([[angleška abeceda]])<br />[[angleška Braillova pisava]]
|nation = 54 držav<br />27 nesuverenih entitet<br />{{Collapsible list |titlestyle= font-weight:normal; background:transparent; text-align:left;| title= Različne organizacije|
[[Združeni Narodi]]<br />[[Evropska Unija]]<br />[[Skupnost narodov]]<br />[[Svet Evrope]]<br />[[Organizacija GUAM]]<br />[[Mednarodno kazensko sodišče|ICC]]<br />[[Mednarodni olimpijski komite|MOK]]<br />[[Mednarodna organizacija za standardizacijo|ISO]]<br />[[NATO]]<br />[[Sporazum NAFTA|NAFTA]]<br />[[Organizacija ameriških držav|OAS]]<br />[[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]]<br />[[Organizacija islamske konference|OIC]]<br />[[OPEC]]<br />[[Pacific Islands Forum|PIF]]<br />[[UKUSA sporazum]]
}}
|iso1   = en
|iso2   = eng
|iso3   = eng
|glotto = stan1293
|glottorefname = Standard English
|lingua = 52-ABA
|map    = Anglospeak.svg
|mapcaption =
{{legend|#0000ff|Države kjer je angleščina uradni ali de facto uradni jezik, ali narodni jezik, in je govorjen kot materni jezik večine populacije}}
{{legend|#8ddada|Države kjer je angleščina uradni jezik, toda ni primarni jezik}}
|notice = IPA
}}
'''Angléščina''' je [[zahodnogermanski jeziki|zahodnogermanski]] [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], ki izvira iz [[Anglija|Anglije]]. Kot »prvi« (materni) jezik je bila s približno 402 milijonoma ljudi v letu 2002 [[seznam jezikov po številu govorcev|tretja na svetu]], zaradi vojaškega, [[ekonomija|ekonomskega]], znanstvenega, političnega in kulturnega vpliva [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], nato pa še [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] pa je postala ''[[lingua franca]]'' sodobnega časa.<ref>{{navedi revijo |title=Global English: gift or curse? |doi=10.1017/S0266078405002075 |year=2005 |last1=Smith |first1=Ross |journal=English Today |volume=21 |issue=2 |page=56 | issn = 0266-0784}}</ref>

== Geografska porazdelitev ==
Angleščina je prvi jezik v naslednjih državah: [[Avstralija]] ([[avstralska angleščina]]), [[Bahami]], [[Barbados]] ([[karibska angleščina]]), [[Bermuda]], [[Gibraltar]], [[Gvajana]], [[Jamajka]] ([[jamajška angleščina]]), [[Nova Zelandija]] ([[novozelandska angleščina]]), [[Antigva in Barbuda]], [[Sveti Krištof in Nevis]], [[Trinidad in Tobago]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ([[britanska angleščina]]) in [[Združene države Amerike]] ([[ameriška angleščina]]).

Je tudi eden od glavnih jezikov v državah: [[Belize]] (s [[španščina|španščino]]), [[Kanada]] (s [[francoščina|francoščino]]), [[Dominika]], [[Sveta Lucija (država|Sveta Lucija]] in [[Sveti Vincencij in Grenadine]] (s francosko kreolščino), [[Irska]] (z [[irščina|irščino]]), [[Singapur]] (z [[malajščina|malajščino]], [[mandarinščina|mandarinščino]], [[tamilščina|tamilščino]] in drugimi azijskimi jeziki) in [[Republika Južna Afrika]] (vendar se [[zulujščina]], [[kosa (jezik)|kosa]], [[afrikaans]] in [[severna soščina]] bolj govorijo). Je tudi najbolj pogosto uporabljan neuradni jezik v [[Izrael]]u.

Angleščina je [[uradni jezik]], ki pa ni domoroden, v naslednjih državah: [[Esvatini]], [[Fidži]], [[Filipini]], [[Gana]], [[Gambija]], [[Hongkong]], [[Indija]], [[Kamerun]], [[Kenija]], [[Kiribati]], [[Lesoto]], [[Liberija]], [[Marshallovi otoki]], [[Malta]], [[Mikronezija]], [[Namibija]], [[Nigerija]], [[Pakistan]], [[Papua Nova Gvineja]], [[Salomonovi otoki]], [[Samoa]], [[Sierra Leone]], [[Tanzanija]], [[Zambija]] in [[Zimbabve]].

Angleščina je najpogosteje uporabljani jezik [[Evropska unija|Evropske unije]]. Čeprav so načeloma vsi uradni jeziki [[Evropska unija|EU]] enakopravni, so številni delovni dokumenti dostopni le v enem jeziku, najpogosteje v angleščini.

Angleščina je najbolj razširjen »drugi« in »učeni« jezik na svetu, in kot tak, po mnenju mnogih jezikoslovcev, ne predstavlja več izključno kulture »domorodnih govorcev angleščine«, pač pa je jezik, ki vsrkava poglede vseh svetovnih kultur, ko njegova raba raste. Spet drugi trdijo, da je njegova potencialna raba kot sredstvo za sporazumevanje bolj omejena. Angleščina je jezik, ki se ga kot tuji jezik najpogosteje učijo v [[Evropa|Evropi]] (32,6 %) in na [[Japonska|Japonskem]], sledijo pa mu [[francoščina]], [[nemščina]] in [[španščina]].

== Pisava ==
Angleščino zapisujemo v [[latinica|latinični pisavi]], ki je v 9. stoletju nadomestila [[anglo-saksonske rune]]. Sodobna angleška [[abeceda]] vsebuje 26 črk latinice: [[a]], [[b]], [[c]], [[d]], [[e]], [[f]], [[g]], [[h]], [[i]], [[j]], [[k]], [[l]], [[m]], [[n]], [[o]], [[p]], [[q]], [[r]], [[s]], [[t]], [[u]], [[v]], [[w]], [[x]], [[y]] in [[z]] (vsaka od njih ima tudi veliko ustreznico). Med ostalimi simboli sta danes redki [[ligatura (pisava)|ligaturi]] [[æ]] in [[œ]]. Poleg tega so občasno v rabi [[Diakritično znamenje|diakritična znamenja]], posebej v [[izposojenka]]h iz drugih jezikov (npr. [[ostrivec]] v ''café'' in ''exposé''), ter [[preglas]], ki označuje, da se sosednja [[zlog]]a izgovarjata ločeno (kot v besedah ''naïve'' in ''Zoë'').

== Slovnica ==


Angleški jezik ne pozna določbe spola. Če je Pavel moški in Jožica ženska, bo he in she primerno uveljavljen. A beseda person, ki nima nujno spolne vsebine, bo "it". Petelin in kura imata spolno vsebino, a perutnina je brez te vsebine.


Zgradba stavka se vedno začne s subjektom, sledi glagol in nato objekt. 


Za glagole so značilne tri oblike. Glagol v gerundu označuje dolgo trajno delovanje. Z pomočjo dodatnih besed kot so will, have, going to, was glagol pridobi dodatne pomene, čas. 




Zaimki:

{| class="wikitable"
! colspan="3" rowspan="2" |
!Imenovalec
!Tožilnik
!povratno-svojilno
!neodvisni rodilnik
!odvisni rodilnik
|-
!subjekt
!Objekt
!
! colspan="2" |(svojilno)
|-
! rowspan="2" |I.oseba
! colspan="2" |Ednina
|I
|me
|myself
|mine
|my
''mine'' 
|-
! colspan="2" |Množina
|we
|us
|ourselves
''ourself''
|ours
|our
|-
! rowspan="5" |II.oseba
! rowspan="2" |Ednina
!Standard 
|you
|you
|yourself
|yours
|your
|-
!Starinsko neformalno
|''thou''
|''thee''
|''thyself''
|''thine''
|''thythine''
|-
! rowspan="3" |Množina
!Standard
|you
|you
|yourselves
|yours
|your
|-
!Starinsko
|''ye''
|''you''
|''yourselves''
|''yours''
|''your''
|-
!ljudsko, pogovorno
|''yeyou ally'allyouse...''
|''yeyou ally'allyouse''
|''yeerselvesy'all's'' (ali ''y'alls'')
''selves''
|''yeersy'all's'' (ali ''y'alls'')
|''yeery'all's'' (ali ''y'alls'')
|-
! rowspan="5" |III.oseba
! rowspan="4" |Ednina
!moško
|he
|him
|himself
| colspan="2" |his
|-
!žensko
|she
|her
|herself
|hers
|her
|-
!nevtralno
|it
|it
|itself
|''its''
|its
|-
!Epiceno
|they
|them
|themselves
''themself''
|theirs
|their
|-
! colspan="2" |Množina
|they
|them
|themselves
|theirs
|their
|-
! rowspan="2" |Nedoločno
! colspan="2" |Formalno
|one
|one
|oneself
|
|one's
|-
! colspan="2" |Neformalno
|''you''
|''you''
|''yourself''
|''your''
|''your''
|-
! rowspan="3" |Vprašanje
! rowspan="2" |izpraševalno in ozirno
!za osebe
|who
|whom
''who''
|
|whose<sup>†</sup>
|whose
|-
!za ostalo
|what
|what
|
|
|
|-
! colspan="2" |ozirno
|which
|which
|
|
|
|-
! colspan="3" |Recipročno
|
|each other
one another
|
|
|
|-
! colspan="3" |Dummy
|there
it
|
|
|
|}
{| class="wikitable"
|
|}

== Glej tudi ==
* [[osnovna angleščina]]
* [[stara angleščina]]
* [[srednja angleščina]]

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
{{InterWiki|code=en}}
{{Kategorija v Zbirki|English language}}
{{Wikislovar|angleščina|Angleščina}}
* [http://www.ethnologue.org/show_language.asp?code=eng Angleščina] na Ethnologue
* [http://www.soundcomparisons.com/ Primerjava narečij angleščine] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110429190515/http://www.soundcomparisons.com/ |date=2011-04-29 }}
* [http://www.prefixsuffix.com/ Slovar predpon, pripon in korenov besed]
* [http://dicts.info/dictlist1.php Zbirka dvojezičnih slovarjev]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Angleščina| ]]
[[Kategorija:Germanski jeziki]]
[[Kategorija:Pregibni jeziki]]
[[Kategorija:Skupni jeziki]]
[[Kategorija:Kulturna globalizacija]]
{{škrbina o jeziku}}