Ogled vira Šakal

{{drugipomeni}}

{{Taksonomka
| color = pink
| name = Šakal
| image = Aranysakál a Budakeszi Vadasparkban.JPG
| image_width = 250px
| image_caption = Evrazijski šakal
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Mammalia]] (sesalci)
| ordo = [[Carnivora]] (zveri)
| familia = [[Psi (družina)|Canidae]] (psi)
| genus = ''[[Canis]]'' (<small>del rodu</small>)
| subdivision_ranks = Vrste
''Canis aureus'' - [[Evrazijski šakal]]<br />
| subdivision = Podvrste
''Canis aureus moreoticus'' - [[Evropski šakal]]<br />
''Canis aureus siriacus'' - [[Sirijski šakal]]
}}

'''Šakali''' so srednje veliki vsejedski sesalci iz rodu ''Canis'', ki vključuje tudi volkove in domačega psa. Medtem ko se je v preteklosti poimenovanje ''šakál'' uporabljalo v zvezi s številnimi majhnimi kanidi, se v sodobni uporabi najpogosteje nanaša zgolj na tri vrste: [[Evrazijski šakal]] (''canis aureus'') tudi »zlati šakal«, ki prebiva v [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodni Evropi]] in na [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodu Azije]], ter je tesneje povezan z drugimi pripadniki rodu ''Canis'', [[podsedliški šakal]] (''canis mesomelas'') in [[progasti šakal]] (''Canis adustus'') iz podsaharske oz. Južne [[Afrika|Afrike]].

Evrazijski šakál ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Canis aureus'''''), je torej značilen predstavnik družine [[Psi (družina)|psov]] (''Canidae''), za katero se uporablja tudi poslovenjen izraz »kanidi«. Z drugimi pripadniki te družine, npr. [[Volk|volkom]] in [[Lisica|lisico]], ima številne podobne ali celo enake lastnosti.

==Etimologija==
Ime ''šakal'' izhaja iz [[turščina|turške]] besede ''Çakal'', ta pa iz [[sanskrt]]skega srgala (''{{IAST|sṛgāla}})'' <ref>[http://www.bartleby.com/61/23/J0002300.html American Heritage Dictionary - geslo o šakalu] {{ikona en}}</ref>. 
==Vrste in razširjenost==

{| class="wikitable"
|-
! 
! 
! vrsta
! ime [[Znanstvena klasifikacija živih bitij|taksona]]
! razširjenost
|-
| 1.
| [[Slika:Range expansion of the golden jackal (Canis aureus) into Poland- first records - fig. 4.gif|150px]]
| '''[[Evrazijski šakal]]'''
| Canis aureus
|
[[Slika:Canis aureus distribution map.png|150px|middle]]
|-
| 2.
| [[Slika:Sidestriped jackal.JPG|150px]]
| '''[[Progasti šakal]]'''
| Canis adustus
|
[[Slika:Side-striped Jackal area.png|150px|middle]]
|-
| 3.
| [[Slika:Black-backed jackal (Canis mesomelas mesomelas) 2.jpg|150px|middle]]
| '''[[Podsedliški šakal]]'''
| Canis mesomelas
|
[[Slika:Black-backed Jackal area.png|150px||middle]]
|-
|}

==Značilnosti Evrazijskega šakala==
Šakal je srednje velik predstavnik družine psov. Višina v vihru znaša med 45 do 50 cm, dolžina trupa z glavo med 80 do 90 cm, rep je dolg 22 do 26 cm in obsega tretjino celotnega trupa. 
V Sloveniji izmerjeni šakali so imeli povprečno dolžino trupa z glavo 86,9 cm, razlika med samicami (86,2 cm) in samci (87,1 cm) je bila zanemarljiva. Povprečna dolžina repa pri samicah 20,8 cm in pri samcih 23,3 cm. Primerjalne analize so pokazale, da pri šakalih razlike med samci in samicami niso tako velike, kot npr. pri [[Volk|volku]].
Šakali imajo značilno, drugačno obliko šape kot [[Lisica|lisice]] in drugi predstavniki družine psov, saj imajo zraščeni sprednji blazinici (podobno, kot imajo srednji blazinici zraščeni volkovi iz apeninskega območja).
===Nekatere podvrste===
'''Evropski šakal''' (Canis aureus moreoticus) je največja podvrsta evrazijskega šakala, osebki so v povprečju dolgi od 120 do 125 cm in tehtajo od 10 do 15 kg. Kožuh ima grob, svetleje obravan, s črnimi odtenki na hrbtu. Stegna in zgornji del nog ter spodnji deli glave so rdečkasto obarvani. Razširjen je v [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodni Evropi]], v [[Mala Azija|Mali Aziji]] in na [[Kavkaz (regija)|Kavkazu]].

'''Perzijski šakal''' (Canis aureus aureus) je razmeroma velika podvrsta, ki ima kožuh bolj peščenih barvnih odtenkov, osnovna barva vrhnjega dela dlake je črno-bela, podlanka pa je od svetlo rjave do svetlo sive barve. Uhlji in sprednje noge so svetli, včasih rjavih tonov, šape pa še svetlejše. Podbradje in spredni del vratu sta ponavadi bolj belih odtenkov, zgornji deli zadnjih nog pa temnejši. Povprečna teža znaša med 8 do 10 kg. Razširjen je po [[Srednji vzhod|Srednjem vzhodu]], v [[Iran|Iranu]], [[Turkmenistan|Turkmenistanu]], [[Afganistan|Afganistanu]], [[Pakistan|Pakistanu]] in zahodni [[Indija|Indiji]]. V Indiji se na severu pokriva z območji indijskega, na jugu pa šrilanškega šakala. Na območjih prekrivanja z indijskimi šakali, se pojavljajo osebki, ki so po velikosti in barvitosti nekje med obema podvrstama.

'''Indijski šakal''' (Canis aureus indicus) je razširjen v [[Indija|Indiji]], [[Nepal|Nepalu]], [[Bangladeš|Bangladešu]] in [[Butan (država)|Butanu]].Njegov kožuh je črno-bele barve, črni odtenki prevladujejo po sredini hrbta in po repu. Trebuh, prsni koš in noge ima kremno bele barve, glavo in spodnji del bokov pa sive. V dolžino zraste do 100 cm, v višino med 35 do 45 cm, tehta med 8 do 11 kg.

==Prehrana==
Šakali so [[plenilec|plenilci]] in tudi [[mrhovinar]]ji, sicer pa prehranski generalisti, ki se prilagajajo lokalnim virom hrane, ki so lahko zelo raznoliki, kar jim omogoča, da poseljujejo zelo različne [[Habitat|habitate]]. Po skupinah so najpogostejši prehranski viri rastline (predvsem sadje), mali sesalci, domače živali, priložnostno tudi mladiči  prostoživečih parklarjev, sezonsko tudi ptice. Pri šakalih, ki živijo blizu naselij, so pogosti vir hrane ostanki odpadkov, kar vse kaže na oportunistični značaj vrste.

==Šakal v mitologiji==
[[Slika:Anubis standing.svg|80px|sličica|desno]]
Šakal je imel v številnih kulturah in religijah prav poseben pomen. Njegove vloge so bile različne, od mitološkega bitja, povezanega s smrtjo in pogrebi, do inteligentnega bitja, katerega deli prinašajo srečo. Šakal se pojavlja v mitologiji številnih civilizacij, šakala (bolj verjetno afriškega volka) so kot boga [[Anubis|Anubisa]] častili [[Egipčani|Egipčani]], ki so ga prikazovali kot pol človeka s šakaljo glavo, pojavljal se je tudi v grški mitologiji.
Anubis je bil bog [[mumija|balzamiranja]] in pogrebov, kar ni čudno, saj so trupla, ki niso bila primerno pokopana, izkopali in požrli šakali. Ker so tudi balzamirana trupla sčasoma potemnela, so Anubisa upodabljali s črno barvo, ki so jo povezovali s smrtjo. Anubisova mitološka naloga je bila, da je pretehtal duše umrlih in odločil, katere smejo vstopiti v podzemni svet.

==Šakali v Evropi in v Sloveniji==
Prvi zapisi o pojavu šakalov v Evropi so iz [[Srednji vek|srednjega veka]] oz. konca 14. stoletja, ko naj bi se po zapisih turških kronik šakali pojavili med obleganje [[Sofija|Sofije]] (1384), obstaja tudi teorija, da naj bi razširjali sočasno z [[Turški vpadi|otomanskimi osvajanji]], ko se se hranili s trupli padlih vojakov in poginulih konj.  

Sledijo jim zapisi o naselitvi šakalov leta 1491, v [[Dalmacija|Dalmaciji]], na otoku [[Korčula]], kamor naj bi jih iz severne Afrike pripeljali [[Beneška republika|beneški]] mornarji, kar potrjujejo arhivi v [[Dubrovnik|Dubrovniku]] in [[Zadar|Zadru]].
Tudi genetske raziskave so potrdile, da so šakali v [[Dalmacija|Dalmaciji]] in na [[Peloponez|Peloponezu]] za razliko od šakalov iz notranjosti Evrope, tam prisotni bistveno dlje časa. 
 
Prvi verodostojni pisni vir o pojavitvi šakala v Sloveniji je bil objavljen v reviji Lovec leta 1954, zanesljivi podatki o šakalu pa iz zime 1952/1953, ko so v okolici [[Vrhnika|Vrhnike]] domačini in lovci opazili krdelo šestih volkovom podobnih živali in njihove sledi. Njihova opažanja so bila potrjena z odstrelom dveh šakalov, od katerih je bil nato eden prepariran in razstavljen v Slovenskem lovskem muzeju v Bistri, to je v delu sedanjega [[Tehniški muzej Slovenije|Tehniškega muzeja Slovenije]]. Z novejšimi genetskimi raziskavami šakalov v Sloveniji se je ugotovilo, da jih večina pripada panonsko-balkanski populaciji, nekateri primerki iz [[Notranjska|Notranjske]] in [[primorska|Primorske]] pa dalmatinski populaciji, ki ima sedaj večja jedra na polotoku [[Pelješac]] in na [[Ravni Kotari|Ravnih Kotarih]] v okolici [[Zadar|Zadra]].

== Sklici in opombe ==
{{opombe}}

== Viri==
* Potočnik, Hubert, ''Evrazijski šakal'', Ljubljana, Lovska zveza Slovenije 2019, {{COBISS|ID=302880768}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Jackals}}

{{normativna kontrola}}
{{mammal-stub}}

[[Kategorija:Šakali]]
[[Kategorija:Zveri Evrope]]
[[Kategorija:Sanskrtske besede in besedne zveze]]