Šahovski zapis

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Šahovski zapis (tudi šahovska notacija) je zapis, ki se uporablja za zapisovanje in tolmačenje šahovskih partij.

Kratka zgodovina[uredi | uredi kodo]

Šahovski zapis se je v zgodovini razvijal počasi. V zgodnjem devetnajstem stoletju so šahovske partije še vedno zapisovali kar v celih stavkih! Zato so zapisane le redke partije pred letom 1800. Postavitev dame na polje g3 v tretji potezi (3.Dg3) so opisovali približno tako: »Potem je njegova visokost v tretjem premiku pripeljala kraljico v tretjo hišo pred konjskega kmeta.« Lahko si predstavljamo kako prijetno je bilo takrat brati in pisati šahovske knjige.

Leta 1737 je šahovski problemist, šahist in pisec šahovskih knjig Philip Stamma v svoji knjigi komponiranih šahovskih problemov predstavil šahovski zapis, ki ga danes imenujemo algebrski. Njegov način zapisovanja potez je bil skoraj enak današnjemu s poimenovanjem vrst od 1-8 in linij a-h. Edina razlika je v poimenovanju različnih figur, ki jih je poimenoval glede na njihovo začetno postavitev. Tako je npr. trdnjavo označil kot H (ker na začetku stoji na polju h1). Njegov način zapisa so lahko brali in zapisovali enako vsi pismeni, ne glede na jezik, ki so ga uporabljali, kar pa se je kasneje na žalost spremenilo. Vendar pa se s sodobnejšim grafičnim prikazom figur njegova mednarodna zamisel vrača.

Šahovski zapisi[uredi | uredi kodo]

Standardni zapis z grafičnimi simboli

Šahovski zapisi se torej delijo na starejši opisni šahovski zapis, najbolj razširjen je standardni algebrski šahovski zapis, ki je lahko tudi v dolgi obliki, koordinatni šahovski zapis, ter dopisni šahovski zapis. Za shranjevanje partije v računalniški obliki pa se uporablja zapis PGN, ki temelji na standardnem algebrskem šahovskem zapisu in poleg zaporedja potez vsebuje še druge podatke o igri.

Primer partije v vseh zapisih (vključno s standardnim algebrskem zapisu z grafičnimi simboli):

Standardni   Koordinatni   Opisni     Dolgi         Dopisni       
1. e4 e5     e2-e4 e7-e5  P-K4 P-K4   e2-e4 e7-e5   52-54 57-55
2. Sf3 Sc6   g1-f3 b8-c6  N-KB3 N-QB3 Sg1-f3 Sb8-c6 71-63 28-36
3. Lb5 a6    f1-b5 a7-a6  B-N5 P-QR3  Sf1-b5 a7-a6  61-25 17-16
4. Lxc6 dxc6 b5-c6 d7-c6  BxN QPxB    Lb5xc6 d7xc6  25-36 47-36
5. d3 Lb4+   d2-d3 f8-b4  P-Q3 B-N5ch d2-d3 Lf8-b4+ 42-43 68-24
6. Sc3 Sf6   b1-c3 g8-f6  N-B3 N-B3   Sb1-c3 Sg8-f6 21-33 78-66
7. O-O Lxc3  e1-g1 b4-c3  O-O BxN     O-O Lb4xc3    51-71 24-33

Po sedmih potezah nastane tale pozicija:

Chess zhor 26.png
Chess zver 26.png
a8 b8 c8 d8 e8 f8 g8 h8
a7 b7 c7 d7 e7 f7 g7 h7
a6 b6 c6 d6 e6 f6 g6 h6
a5 b5 c5 d5 e5 f5 g5 h5
a4 b4 c4 d4 e4 f4 g4 h4
a3 b3 c3 d3 e3 f3 g3 h3
a2 b2 c2 d2 e2 f2 g2 h2
a1 b1 c1 d1 e1 f1 g1 h1
Chess zver 26.png
Chess zhor 26.png
Položaj po 7... Lxc3

Nastalo pozicijo lahko poleg (najbolj uporabnega) grafičnega zapisa (zgoraj) zapišemo tudi v zapisu FEN oz. EPD:

r1bqk2r/1pp2ppp/p1p2n2/4p3/4P3/2bP1N2/PPP2PPP/R1BQ1RK1 w kq - 0 8

ali pa kar naštejemo figure:

beli: Kg1,Dd1,Sf3,Lc1,Ta1,f1,Pa2,b2,c2,d3,e4,f2,g2,h2
črni: Ke8,Dd8,Sf6,Lc3,c8,Ta8,h8,Pa6,b7,c6,c7,e5,f7,g7,h7

Na Usenetu in tekstovni elektronski pošti pa je uporaben tudi ASCII zapis, ki pa ga je obvezno potrebno pregledovati v enakokoračni pisavi (npr. Courier New)


   +---+---+---+---+---+---+---+---+
 8 | T*|   | L*| D*| K*|   |   | T*|
   +---+---+---+---+---+---+---+---+
 7 |   | P*| P*|   |   | P*| P*| P*|
   +---+---+---+---+---+---+---+---+
 6 | P*|   | P*|   |   | S*|   |   |
   +---+---+---+---+---+---+---+---+
 5 |   |   |   |   | P*|   |   |   |
   +---+---+---+---+---+---+---+---+
 4 |   |   |   |   | P |   |   |   |
   +---+---+---+---+---+---+---+---+
 3 |   |   | L*| P |   | S |   |   |
   +---+---+---+---+---+---+---+---+
 2 | P | P | P |   |   | P | P | P |
   +---+---+---+---+---+---+---+---+
 1 | T |   | L | D |   | T | K |   |
   +---+---+---+---+---+---+---+---+
     a   b   c   d   e   f   g   h


Obstaja precej programov, s katerimi lahko pretvarjamo zapise v različne oblike.