Celestinska prerokba

Splošno

Celestinska prerokba je roman, ki ga je napisal James Redfield leta 1993. Obravnava različne psihične in duhovne ideje, ki izhajajo iz mnogih starodavnih vzhodnih tradicij in novodobne duhovnosti. Glavni lik v romanu se odpravi na potovanje, da bi našel in razumel niz devetih duhovnih spoznanj starega rokopisa, najdenega v Peruju. V knjigi v prvi osebi pripoveduje o duhovnem prebujenju pripovedovalca, ko gre skozi prehodno obdobje svojega življenja.

O knjigi

Kratek uvod: Celestinska prerokba je rokopis, ki je nastal 600 let p.n.š. v Peruju. To sovpada v čas Majev, ki so naseljevali visoke planote pred Inki in nato nenadoma izginili kot nacija v celoti. Prerokba napoveduje veliko preobrazbo človeške družbe v zadnjih desetletjih 20 stoletja. Razdeljena je v devet poglavij, od katerih je vsako posvečeno posameznemu spoznanju o življenju. Ta spoznanja je potrebno dojemati eno za drugim in tako se bo postopno oblikovala nova duhovna kultura na Zemlji. Original je napisan v Aramejščini - istem jeziku, kot stara zaveza. Rokopisa uradna cerkev ne podpira, ker misli, da spodkopava njene temelje, kot razlagateljice božje besede. Pravo vrednost spoznanjem pa ne daje prebiranje njihove vsebine, temveč uvid, ki ga izkusimo skozi svoje življenje.

Prvo spoznanje

Na površje se prebije, kot občutek nemira, navdih, ki ne traja in nas zato pusti nezadovoljne, saj ga hočemo, a ne znamo obdržati. Vse bolezni moderne družbe gre pripisati nemiru in iskanju tega občutka. Do prvega spoznanja pridemo, ko se zavemo naključij v našem življenju. Ta se dogajajo vse pogosteje in nas vodijo k priložnostim, ki jih rabimo za svoj razvoj. To se nam zdi skrivnostvno in nas vznemirja ter poživlja, občutek dobimo, da v ozadju našega vidnega življenja poteka še nek drug inteligentni proces. Ta občutek ni nov, le pogostnost zaznavanja se v tem času povečuje, naša naloga pa je, da ga zavestno sprejmemo. Ko bo število ljudi s temi občutji doseglo kritično maso, se bodo začela razodevati naslednja spoznanja, kar bo pripeljalo do kulturnega premika.

Drugo spoznanje

nam širi zavest o zgodovinskem času in nas opozarja, da moramo upoštevati razvoj kulture iz zornega kota celotnega tisočletja. Razodeva našo obsedenost in nas dviguje nad njo - nad malikovanje človeškega tehničnega napredka. Vendar pa je to obdobje plod človeškega zorenja in ga ne smemo obsojati, temveč razumeti. Če pogledamo zgodovino po Kristusu, jo lahko razdelimo na tri osnovna obdobja človekovega civilizacijskega razvoja:

Leto 1000 n.š.

• Srednji vek
• Resničnost določajo cerkveni dostojanstveniki
• Svet, ki ga razglašajo, je povsem duhoven
• Božji načrt in z njim zemlja je v samem središču
• Cilj življenja je doseči odrešenje ali pogubljenje
• Tedanji človek sam ni sposoben soditi od dobrem in zlu, zato je tu duhovščina
• O naravi ni prave predstave, vse naravne danosti so darilo boga ali zloba hudiča
• 14. In 15. Stoletje
• Srednjeveški pogled na svet se začenja sesipati
• Duhovščina s hinavstvom in požrešnostjo krši svoja osnovna načela
• Sledi odkrit upor - Martin Luter - nove cerkve zahtevajo za vsakega človeka omogočen dostop do svetega pisma brez posrednikov
• Ljudje podvomijo o svetu, za katerega so mislili, da ga poznajo, kar povzroči negotovost
• Astronomi 16. stol. dokažejo novo sliko vesolja, ki ni več egocentričen - človeštvo izgubi svoje mesto v središču božjega vesolja
• Začne se razvijati nova zavest - demokracija - vendar brez prave gotovosti in temeljev, na katerih bi se gradila
• Človeštvo pošlje raziskovalce, da bi našli odgovore in utemeljili novo resničnost
• Raziskovalcev dolgo ni nazaj in svet se odloči, da bo v vmesnem času poskrbel za svoje udobje z obvladovanjem Zemlje in se tako otresli zgubljenosti.
• Ker znanstvena metoda ni mogla ponuditi nove slike Boga in smisla našega bivanja, je to globoko prizadelo zahodno kulturo, saj se je naša nova usmerjenost sprevrgla v obsedenost zagotavljanja posvetne varnosti, da bi nadomestili izgubljeno duhovno varnost.
• Lagodnejše življenje je sčasoma postalo edini razlog življenja in tako smo pozabili na poglavitno vprašanje - da še vedno ne vemo, čemu živeti.

Nova doba - vrnitev k duhovnosti

Tretje spoznanje

opisuje novo razumevanje fizičnega sveta. Ljudje se bodo naučili zaznavati energijo, ki je bila sedaj nevidna. Znanstveni skepticizem je bil po svoje nujen, kot odgovor religijoznim dogmam in zmotam, vendar dostikrat ovira pri razlagi nemerljivih pojavov. Šele kvantna mehanika in relativnostna teorija A. Einseina sta dokazali, da je tisto, kar doživljamo, kot trdno snov v resnici vzorec energije. To ruši tudi naše prepričanje o krajevni in časovni dimenziji. Zanimivo je, da lahko na elementarne delce vpliva naše pričakovanje !!! To podpira teorijo o enotnem energijskem polju, kjer se energije pretakajo med posameznimi energijskimi sistemi. Nevidne energije najlažje opazimo zjutraj ali zvečer, ko opazujemo rastline brez da bi fokusirali pogled nanje. V rastline, kasneje pa tudi ljudi lahko pretakamo energijo in s tem opazno povečamo njihovo rast in odpornost. Take rastline nam kot hrana dajejo bistveno več energije - med rastjo rabijo le našo pozornost. Tretje spoznanje torej govori o energijskih poljih. V fiziki bo to spremenilo način merjenja, pojasnjujejo pa tudi levitacijo (Kristusova hoja po vodi) in nadnaravne moči mojstrov borilnih veščin. Ali bo človek zaznal to energijo, ali ne, je odvisno od prehrane. Mesojedi ljudje bodo v glavnem onemogočeni.

Četrto spoznanje

je vpogled v bitko za moč in energijo. Konflikti med ljudmi izvirajo iz potrebe po vladanju in nadzoru nad drugimi. V pogovoru z drugim je lahko človek močnejši ali šibkejši, odvisno od tega, ali je v pogovoru prevladal, ali ne. Temu se reče manipulacija. Vse se vrti okoli iskanja načina nadzora, ki bo zagotovil nadmoč nad drugim. To je ves razlog nesmiselnih sporov tako med posamezniki, kot med narodi. Najbolj problematični so te relacije v odnosih staršev do otrok, saj se po tej liniji škodljivi vzorci obnašanja (kraje energije) nezavedno prenašajo iz roda v rod. Po energiji hlepimo zato, ker nas to navdaja z ugodjem in občutkom varnosti. Energetsko telo enega človeka poizkuša zaposesti telo drugega. Na ta način si škodujemo in si krajšamo življenja, vendar pa kratkoročno zmaga prinese motivacijo, ki nas spodbuja k še večjemu nadzoru nad drugimi. Ko posameznik doseže, da se energija poslušalcev steka vanj, se izraža z veliko lahkoto in misli ima kristalno jasne, ima občutek moči, a darilo ne traja dolgo, saj imajo ljudje omejeno energijo. Torej, kraja energije je posledica občutka negotovosti in šibkosti ter boljšega počutja, ko jo dobimo. Se pravi, da četrto spoznanje razgalja veliko tekmovanje za energijo in moč. To obdobje se sedaj končuje, saj bomo kmalu sposobni zavestno prejemati energijo iz drugega - neizčrpnega vira.

Štiri različne vloge v dramah nadzora pri kraji moči in obrambi pred krajo:

zasliševalec - zadržana oseba

zastraševalec - ubogi jaz

Peto spoznanje

Energija je v vsem. Mi jo črpamo predvsem iz hrane. Najbolje je, da hrano sami pridelujemo in rastlinam posvečamo pozornost. Ko jemo, jo moramo spoštovati in okušati, zato pred obedom molimo. Pri molitvi pred obedom ne gre le za hvaležnost, temveč za svet obred, da lahko telo sprejme energijo. Za verskim obredom hvaležnosti se torej skriva način, kako vsrkati iz hrane več energije. Ko se ti poveča občutljivost za energije okoli tebe, jih lahko srkaš ne da bi jedel. Nekateri kraji imajo več energije, kot običajno, sploh pa so določeni kraji, ki ustrezejo prav tvoji obliki energije. Take kraje moraš zaznati in uporabiti. Moraš se odpreti, povezati z energijo in čutiti hvaležnost ter ljubezen. Ni se treba siliti, le dopusti, da te zajame. Ko se koncentriraš npr. na rastlino, moraš zbuditi občutek hvaležnosti, nato pride spoštovanje in na kraju ljubezen. Ko to dosežeš, se ti začne širiti energijsko polje. Energijo rastlini tudi vračaš, a to ne pomeni izgube temveč izmenjavo, ki polni oba. Pri tem energijsko polje človeka prehaja iz umazano bele v zeleno in modro barvo. Krajni doseg takega stanja je razsvetljenje, ko se tvoje in vesoljno energijsko telo spojita. Tedaj dobiš tudi vesoljni spomin in vpogled v razvoj stvarstva (evolucijo). Vesolje nam preskrbi vse potrebno, če se mu le znamo odpreti. Vendar že ob prvem stiku z navadnim človekom, ki vibrira na običajnem nižjem nivoju, izgubimo stik z blaženim stanjem. Višja zavest nas izvrže. Tako spajanje je le darilo, ki ga včasih doživi posameznik, ne mora pa še trajno ali po svoji volji prehajati v to višje stanje. Napredovati moramo postopno na čedalje višje vibracijske ravni - polnimo se z energijo in rastemo - ta cikel moramo ponavljati.

Šesto spoznanje

je čiščenje svoje osebne drame nadzora. Vrniti se moramo v preteklost, v otroštvo in ugotoviti, kako se je oblikovala naša drama nadzora. Vanjo je vpletena večina družinskih članov, predvsem pa starši. Družinsko izkustvo moramo gledati iz evolucijskega in duhovnega zornega kota in ugotoviti, kdo smo in kaj moramo storiti. Tedaj drama nadzora razpade in zaživimo resnično življenje.

Primer:

Eden od staršev je izpraševalec. Vedno hoče vse vedeti, da bi lahko potem našel napake in kritiziral. Otrok postane odmaknjen in pove čim manj, da se ne izpostavlja. Ko otrok odraste, srečuje podobne ljudi in vedno reagira enako - umakne se. Na ta način si zaščiti energijo, ki mu jo bi izpraševalec nemudoma odvzel. Če vlogo izpraševalca zavzameta oba starša, otrok dobi dvojno dozo, kar je zanj zelo težko.

Vsakdo manipulira z energijo drugih. To lahko počne nasilno, da ljudi prisili, da mu posvečajo pozornost, ali pa pasivno s tem, da v njih vzbuja občutek sočutja in radovednosti. Grožnja je najnasilnejša oblika drame. Zelo močna oblika kraje pa je tudi, če ti nekdo kar naprej zbuja občutke krivde brez razloga. Vsi uporabljamo te drame nadzora, nekateri jih menjavamo situaciji primerno, največ pa uporabljamo tiste, ki smo si jih privzgojili v zgodnjem otroštvu. V šestem spoznanju lahko ozavestiš svojo vlogo in poslanstvo. Pri tem lahko kot orientacijo uporabiš nasprotja svojih staršev. Tvoja naloga je odkriti, kako doseči združitev na videz popolnoma nasprotnih pogledov in prepričanj staršev (npr. posvetna lahkoživost in uživaštvo enega ter duhovni razvoj drugega).

Sedmo spoznanje

obravnava proces zavestnega samorazvoja, budnega sprejemanja naključij in odgovorov, ki ti jih nudi vesolje. Slabe sanje nosijo najpomembnejša sporočila. Sedmo spoznajne govori o sanjah. Zgodbo iz sanj moraš primerjati z zgodbo iz svojega življenja. Sanje govorijo o stvareh, ki jih v budnem stanju ne prepoznamo. Podobe strahu je potrebno pregnati takoj, ko se prikažejo in um bo ustvaril pozitivno misel. Če pa se negativne podobe ponavljajo, jih je treba vzeti zelo resno. Podnevi nam je vodnik sanjarjenje. To so nekakšna intuitivna vodstva, ki povejo, kam naj gremo in kaj naj storimo, potem pa se začno dogajati naljučja, ki omogočijo pomik v to smer. Tako rastemo, pridemo do novih spoznanj in zaživimo na višji vibraciji.

Osmo spoznanje

nas uči, da nam vse skrivnostne odgovore dajejo drugi. Naključnih srečanj ni. Vendar pa ljudje, ki jih srečuješ, nimajo vedno dovolj energije in uvida, da bi ti predali sporočilo, ki ga imajo zate. Pomagati jim moraš tako, da jim pošlješ energijo. To je podobno, kot projiciranje energije na rastline, kjer se osredotočaš na njihovo lepoto. Če zahtevaš odgovore, se to sprevrže v tekmovanje za energijo, zato ne smeš zapasti v svojo dramo nadzora. Osmo spozanje tudi svari, da se lahko tvoj razvoj zaustavi, če postaneš zasvojen z drugim človekom. Osmo spoznanje govori o uporabi energije v odnosih med ljudmi, začne pa se z otroki. Oni so najvišji nivo razvoja naše evolucije, rabijo pa našo energijo za nadaljnji razvoj. Energija jim mora biti vedno na voljo. Najhuje je, če jih popravljamo in jim s tem preko drame nadzora črpamo energijo. Zato jih moramo vedno vključiti v pogovor in jim dati vso pozornost. Posebej je pomembno število otrok, ki ne sme presegati števila odraslih, sicer se odrasli utrudijo, otroci pa začno tekmovati za njihovo energijo in njihov čas. Mit o velikih družinah se tako ruši. Otroci se morajo učiti od odraslih in ne od vrstnikov. Odrasli pa morajo poučevati otrokovemu razvoju primerno a brez okolišenja in neresnosti ter neresnic. Torej, otroku je potrebno povedati resnico na primeren način. Če se odrasli šalijo, morajo otroci za to vedeti. Drugo poglavje je bitka za premoč v ljubezenskih razmerjih. Zakaj se evforija zaljubljenosti kaj hitro sprevrže v konflikt. Ko se dva ljubita, si podzavestno dajeta energijo. Počutita se lebdeče in vzneseno. Pri tem se odklopita od energije vesolja, saj pričakujeta energijo od partnerja. Ta pa se hitro izčrpa. Na tej točki se odnos izpridi v navadno bitko za premoč. To izhaja iz otroštva, saj nismo sposobni integrirati v sebi svojega nasprotnega spola. Če se povežemo s človeškim virom preden se razvijemo, oviramo pritok energije iz vesolja. Povečini še nihče od nas ni rešil tega problema prav zaradi bitke za energijo že v otroštvu s svojimi starši. Energijo nasprotnega spola še vedno iščemo zunaj sebe. Smo kot polovica kroga, in ko dobimo partnerja, smo cel energetski krog, vendar z dvema glavama, ki se začneta boriti za prevlado. Torej moramo sami zapolniti krog. Potem bomo v paru ustvarili nadčloveka in ostali na poti individualnega razvoja. Do takrat pa se ne spuščajmo v ljubezni na prvi pogled, sploh pa ne s partnerji, ki niso odkriti.

Deveto spoznanje

pojasnjuje, kako bo zavestni razvoj vplival na kulturo tretjega tisočletja. Poskrbeli bomo, da bo upadlo število prebivalcev. Tako bomo lahko živeli na energetsko bogatejših krajih, ki jih bo tudi več, gozdovi se bodo razrasli, drevesa bodo stara tudi 500 let, sredstva za življenje bodo zagotovljena, tako da ne bo več denarne izmenjave, ne bo pretiranih užitkov niti lenobe. Sledili bomo intuiciji, tako da bomo vedno vedeli, kaj storiti. Naše delovanje bo usklajeno. Manipulacija ne bo več mogoča. Uresničile se bodo vizije, ki so bile prehitro zastavljene in zato utopične - komunizem (Marx). Opustili bomo onesnaževanje in izčrpavanje narave, čutili, kaj je naše poslanstvo, tako da bodo naše službe in delo prijetnejše. Več bo prostega časa za razvoj, delo bo avtomatizirano. Plačani bomo za spoznanja, ki jih bomo prejeli. Doumeli bomo načelo dajanja, ki pomeni večkratno povračilo. Rokopis pojasnjuje mnoge religije in jim bo pomagal izpolniti obljube. Vse obljubljajo zaznavanje boga v sebi, vendar se izpridijo, ko si jemljejo pravico do razlaganja Božje volje. Rokopis omenja tudi Kristusa, kot človeka, ki se je trajno povezal z Božjim virom in postal zgled, da je ta povezava možna.

Ljudje predstavljamo višek evolucije, ki se je pričela od preproste snovi do rastlinskih in živalskih vrst. Najprej smo se borili za prevlado fizično, nato mentalno. Šele sedaj spoznavamo, da smo pripravljeni na zavestni razvoj. Ko se energija dvigne, se poveča vibracija atomov v telesu in postanemo lažji, bolj prosojni in nevidni za bitja, ki ostajajo na nižji ravni razvoja - to se je verjetno zgodilo z Maji. Na tem mestu bomo začeli prehajati mejo med tem svetom in svetom, od koder smo prišli in kamor se po smrti vračamo. Zavesten prehod je pot, ki nam jo je pokazal Kristus. Presegel je smrt in prečkal mejo fizičnega in duhovnega sveta.

Povezave

http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/povzetki/celestinska.htm www.celestinevision.com http://butler-bowdon.com/the-celestine-prophecy.html - Commentary on The Celestine Prophecy, Tom Butler-Bowdon http://www.skepdic.com/celest.html - The Celestine Prophecy entry of the Skeptic's Dictionary