Vinko Krže

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vinko Krže
Rojstvo1. december 1894({{padleft:1894|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})
Ljubljana
Smrt24. marec 1935({{padleft:1935|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:24|2|0}}) (40 let)
Ljubljana
Državljanstvo Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicvojak

Vinko Krže [vínko kržé], slovenski vojak in borec za severno mejo, * 1. december 1894, Ljubljana, † 24. marec 1935, Ljubljana.

Rodil se je kot Vincencij Krže očetu opekarskemu prodajalcu Lovrencu in materi Luciji (rojena Leskovec). Krže je bil narodno zaveden fant trnovske fare, po poklicu delavec. V 1. svetovni vojni je odšel z nekdanjim 17. pešpolkom na rusko fronto.

Ob Dnestru je 19. junija 1915 pri neki vasi prešel k Rusom. Še istega leta se je prijavil za dobrovoljca, toda ruske oblasti so rešitev njegove prošnje zavlačevale in tako je romal v taborišča vojnih ujetnikov pri Kijevu, Harkovu, Jekaterinoslavu, dokler ni iz Kotorke 28. oktobra 1916 prispel v Odeso. Tu je vstopil v 7. polk II. srbske dobrovoljske divizije in iz Rusije preko Severnega oceana krenil v Orange v Franciji. Od tam je nadaljeval pot na solunsko fronto, kjer se je v vrstah jugoslovanske divizije udeležil vseh ofenziv do bolgarske meje. S kombiniranim dobrovoljskim jugoslovanskim bataljonom, ki je bil določen za operacije na Koroškem, se je vrnil v Ljubljano. Po uspešni koroški ofenzivi je bil Krže 17. julija 1919 demobiliziran. Umrl je v Ljubljani 24. marca 1935 za rakom, za katerim je obolel v vojni.