Uporabniški pogovor:Vera Osolnik Klopčič

Vsebina strani ni podprta v drugih jezikih.
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom
Pozdravljen/a v Wikipediji, Vera Osolnik Klopčič!
Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej uvod in obišči vadnico. Če želiš, se lahko vpišeš na sezname wikipedistov in na svoji uporabniški strani navedeš jezike, ki jih govoriš ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo in podobno).
Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera pravila in smernice:

Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed izbranih člankov – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj!

Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni peskovnik (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: --~~~~ ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo.

Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš prispeval/a oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o uporabi slik in avtorskih pravicah.
Če imaš še kakšno vprašanje:
  • za enciklopedična vprašanja je na voljo Orakelj.
  • v zvezi z delom v Wikipediji:

Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! —

Bogdan Osolnik[uredi kodo]

Pozdravljeni, naprošam, če do nadaljnega urejate osnutek:Bogdan Osolnik, saj ta po trenutno predloženih zanesljivih virih ne dokazuje pomembnosti za članek. V kolikor ti viri obstajajo, jih prosim dodajte v osnutek (glejte smernico o navajanju virov). V kolikor ste s subjektom tudi povezani, naprošam še branje smernice o konfliktu interesov. Trenuten "članek" Bogdan Osolnik bom zanekrat izbrisal, se bo pa pod ta naslov vrnila vsebina iz osnutka, v kolikor bo osnutek dosegal kriterije za vnos. Hvala za razumevanje in lep večer, A09|(pogovor) 22:58, 2. maj 2024 (CEST) Pozdravljeni, k zapisanemu osnutku o Bogdanu Osolniku dodajam preverljive vire za geslo "Bogdan Osolnik: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/osolnik-bogdan-2/ Z ljubeznijo skozi surovi čas. Author, Bogdan Osolnik. Publisher, Založba Goga, 2010. ISBN, 9616421913, 9789616421911. Length, 485 pages. ter izpis iz COBISa za knjigo ČLANEK Bogdan Osolnik Bogdan Osolnik se je rodil v Borovnici 13. maja 1920 kot prvi otrok Minke Grahor in Franceta Osolnika, ter nato odraščal v Kočevju in Novem Mestu, kjer je končal osnovno šolo in gimnazijo. V Ljubljani je nadaljeval študij prava, ki ga je prekinila Druga svetovna vojna. V vojnem času se je priključil partizanskemu gibanju. Na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju v oktobru leta 1943 je bil predsednik delovnega predsedstva. V prvih povojnih letih je bil aktiven v jugoslovanskih diplomatskih predstavništvih v Nemčiji in nato v Sovjetski zvezi, pri vzpostavljanju mednarodnopravnega statusa Republike Avstrije, pri zgodovinski obnovitvi sodelovanja med ZSSR in FNRJ po Stalinovi smrti. Pozneje je bil aktiven v slovenski in jugoslovanski politiki. Med drugim je bil direktor Radia Jugoslavija v Beogradu, minister za kulturo in prosveto FNRJugoslavije, ter minister za informiranje SFRJugoslavije v času priprav in izvedbe prvega srečanja voditeljev neuvrščenih držav v Beogradu v letu 1961. V diplomaciji je opravljal različne odgovorne naloge v vodilnih mednarodnih organizacijah, v Parlamentarni uniji, Mednarodni ligi za mir in UNESCOu. Bil je tudi dolgoletni direktor Inštituta za zgodovino delavskega gibanja in sodnik Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije. Osolnik Bogdan je bil predavatelj na področju javnega mnenja in medijev na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo/danes Fakulteta za družbene vede/ in eden od ustanoviteljev katedre za novinarstvo. V mednarodnih znanstvenih krogih se je uveljavil z inovativnimi prispevki na področju komuniciranja in javnega mnenja, kot član ugledne McBrideove komisije in soavtor njenega odmevnega poročila, prevedenega na več kot trideset jezikov v vseh predelih sveta. Objavil je več člankov, študij in knjig o življenju in dosežkih svoje generacije ter svojih spominov, med njimi dve monografiji: 'Z ljubeznijo skozi surovi čas' in 'O koreninah slovenske državnosti' (1998), ter več strokovnih publikacij. Z Maro Rupena sta se poročila v novembru 1943 in si delila življenje in delo 60. let, vse do Marine smrti v letu 2003. V zakonu so se jima rodili štirje otroci. Prva med njimi, Katja se je rodila v surovem vojnem času, v marcu 1944 v Kočevskem Rogu v Bazi 20, sin Niko v Novem mestu, Vladimir v Ljubljani in Vera Beogradu.[odgovori]

Pozdravljeni,
upoštevala sem pripombe in navodila in napisala sem "ČLANEK" o Bogdanu Osolniku ( glej zgoraj), kjer sem navedla čimveč preverljivih dejstev. V Wikipediji je že objavljen zapis o njegovi ženi Mari Rupena Osolnik, kjer se seveda Bogdan tudi omenja, in o sinu prof .dr. Vladimirju Osolniku. Pozabila sem dodati, da je bil častni občan občine Trebnje in Novega mesta. Vera Osolnik Klopčič (pogovor) 23:05, 9. maj 2024 (CEST)[odgovori]