Tupoljev ANT-20

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
ANT-20
ANT-20 "Maksim Gorki"
Vloga Eksperimentalno letalo
Izvor Sovjetska zveza
Proizvajalec/-ci Tupoljev
Krstni polet 19. maj 1934
Uveden 1934
Upokojen 1942
Glavni uporabnik Sojetska zveza
Število izdelanih 2
Razvit iz Tupoljev TB-4

Tupoljev ANT-20 Maksim Gorki (rusko Туполев АНТ-20 "Максим Горький") je bilo veliko sovjetsko osemmotorno propelersko letalo proizvajalca Tupoljev. Bilo je eno izmed največjih letal v 1930ih, razpon kril je bil primerljiv z Boeingom 747.

ANT-20 je zasnoval Andrej Tupoljev in je uporabjlal v celoti kovinsko strukturo, ki jo je prej razvil Hugo Junkers. Poimenovan je po Maksimu Gorkiju. Namenjen je bil stalinistični propagandi in je imel za te namene močan radio "Голос с неба" - glas z neba).[1] ANT-20 je postavil več svetovnih rekordov. Poganjalo ga je kar osem 12-valjnih motorjev Mikulin AM-34FRN s po 900 KM. ANT je prvo letalo na svetu, ki ni uporabljalo samo direktnega toka, ampak tudi izmenični tok napetosti 120 voltov.

ANT-20 je bilo možno razstaviti in ga prevažati po železnici.

Vasilij Kupcov, Maksim Gorki ANT-20 (1934), Državni ruski muzej, Sankt Peterburg

18. maja 1935 je Maksim Gorki strmoglavil na demonstracijskem letu nad Moskvo. Med slabo izvedenim manevrom je lovec I-5 zadel ANT-20.

Tehnične specifikacije[uredi | uredi kodo]

Podatki iz The Osprey Encyclopedia of Russian Aircraft 1875–1995 [2]

Splošne karakteristike

  • Posadka: 8
  • Število sedežev: 72
  • Dolžina: 32,90 m (107 ft 11¼ in)
  • Razpon kril: 63,00 m (206 ft 8¼ in)
  • Višina: 10,6 m (34 ft 9¼ in)
  • Površina kril: 488 m² (5 251 ft²)
  • Teža praznega letala: 28 500 kg (62 700 lb)
  • Naložena teža: 42 000 kg (92 400 lb)
  • Maks. vzletna teža: 53 000 kg (116 600 lb)
  • Pogon letala: 8 × Batni tekočinsko hlajeni V-12 Mikulin AM-34FRN, 671 kW (900 KM) vsak

Zmogljivost

  • Maks. hitrost: 220 km/h (119 vozlov, 137 mph) na nivoju morja
  • Doseg: 1,200 km (652 nmi, 750 mi)
  • Višina leta: 4 500 m (14 764 ft)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in reference[uredi | uredi kodo]

  1. "News Paper Printed On Plane In Flight" Popular Science Monthly, March 1935, cutaway drawing of interior
  2. Gunston 1995, p.396.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Gunston, Bill (1995). The Osprey Encyclopedia of Russian Aircraft 1875–1995. London: Osprey Publishing. ISBN 1-85532-405-9.
  • Shavrov, V. B. (1985). Istoriya konstruktskii samoletov v SSSR do 1938 g. (3 izd.) (v ruščini). Mashinostroenie. ISBN 5-217-03112-3.
  • »The "Maxim Gorky"«, Flight: 8l2, 9. avgust 1934

Zunanje povezace[uredi | uredi kodo]