Romeit
| Romeit | |
|---|---|
 | |
| Splošno | |
| Kategorija | IV. razred – Oksidi in hidroksidi |
| Kemijska formula | (Ca,Fe,Mn,Na)2(Sb,Ti)2O6(O,OH,F) |
| Strunzova klasifikacija | 04.DH.20 (10. izdaja) |
| Klasifikacija DANA | 44.01.01.03 (8. izdaja) |
| Kristalna simetrija | Heksaoktaedrska (4/m 3 2/m), prostorska skupina F d3m |
| Osnovna celica | a = 10,28(4) Å, Z = 8, V = 1086,37 Å3 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 410,04 g/mol |
| Barva | Rumenkasto do rdečkasto rjava, temno rjava, rdeča, svetlo rumena |
| Kristalni habit | Skorjast, praškast |
| Kristalni sistem | Kubični |
| Dvojčičenje | Redko na {111}. |
| Razkolnost | Slaba |
| Lom | Nepravilen/neraven, razcepljen |
| Trdota | 5,5 – 6,5 |
| Sijaj | Poddiamanten, steklast, masten |
| Barva črte | Skoraj brezbarvna, bledo rumena |
| Prozornost | Prozoren, prosojen |
| Gostota | 4,95 – 5,41 g/cm3, izračunana: 5,28 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Izotropen, lahko tudi anomalno dvoosen |
| Lomni količnik | n = 1,817 – 1,854 |
| Dvolomnost | Ni dvolomen |
| Topnost | Netopen v kislinah |
| Drugo | Pri taljenju z natrijevim karbonatom razpade |
| Sklici | [1][2] |
| Glavne vrste | |
| Druga imena | Antimonova okra, atopit, titanov antimonov piroklor |
Romeit je kalcijev antimonat s kemijsko formulo
(Ca,Fe,Mn,Na)2(Sb,Ti)2O6(O,OH,F). Romeit je medeno rumen mineral, ki kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu. Ime je dobil po slavnem fracoskem kristalografu Jeanu Baptistu Louisu Romé de L'Isleu (1736-1790).
Pojavlja se v metamorfnih železovih-manganovih depozitih in hidrotermalnih žilah, ki vsebujejo antimon. Njegovo tipsko nahajališče je rudnik Prabomaz v dolini Aoste v Italiji. Najpomebnejša nahajališča romeita so v Alžiriji, Avstraliji, Braziliji, Kitajski, Evropi, Japonski, Novi Zelandiji in ZDA. Edino nahajališče romeita v Sloveniji je Potok pod Blegošem med Poljansko in Selško dolino.[3]
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Mindat http://www.mindat.org/min-3443.html
- ↑ Mineral Data http://webmineral.com/data/Romeite.shtml
- ↑ Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.
Vira[uredi | uredi kodo]
- Brugger, J., R. Gieré, Stefan Graeser, Nicolas Meisser, The crystal chemistry of roméite, Contributions to Mineralogy and Petrology, 127, št. 1-2/Marec 1997, str. 136–146.
- Dana, James Dwight (1853) Manual of Mineralogy: Including Observations on Mines, Rocks, Reduction of Ores and the Application of the Science to the Arts, Durrie and Peck. 5. izdaja. str. 303.