Ratbod

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ratbod
prefekt Vzhodne prefekture
Vladanjepribližno od 832 in približno do leta 854
NaslednikKarlman II.
Rojstvo1. tisočletje[1]
Smrt9. stoletje[1]

Ratbod (v virih Ratpot, Ratbodus, Radpot), frankovski plemič.

Okrog leta 832 je postal predstojnik v Vzhodni prefekturi, ki je tedaj zajemala območje Karantanije, nekdanje Karniole, Zgornje Panonije in Spodnje Panonije. Kasneje je postal upornik proti osrednji frankovski oblasti.

Razmerje do Pribine[uredi | uredi kodo]

Ratbod je leta 833 sprejel nitranskega kneza Pribino, ki je pred velikomoravskim knezom Mojmirjem zbežal k Frankom.[2][3] Kralj Ludvik Pobožni je Pribino naredil za frankovskega vazala, podrejenega Ratbodu. Morda je ravno to razmerje podrejenosti razlog za poslabšanje odnosov med Pribino in Ratbodom, zaradi česar je Pribina s sinom Kocljem zbežal k Bolgarom v Srem, od tam pa k bolgarskemu vazalu Ratimirju, ki je vladal na področju nekdanje kneževine Ljudevita Posavskega v spodnjepanonski regiji.[2] Nastanitev prebežnikov pri Ratimirju so Franki verjetno izrabili kot povod za vojno, s katero so leta 838 Ratimirja vrgli iz oblasti.[4][5] Toda okrog leta 840 sta Ratbod in Pribina po posredovanju karniolskega grofa Salacha pomirila.[2][4]

Ratbodov neuspeli upor[uredi | uredi kodo]

Velika oblast je vzhodnega prefekta Ratboda privedla do upora okrog leta 855[6] Ratbod se je pri poskusu osamosvojitve povezal z velikomoravskim vladarjem Rastislavom, posledično pa ga je vladar Ludvik Nemški odstavil in mu zaplenil premoženje.[3]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Record #137974698 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 2,2 Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.
  3. 3,0 3,1 Čepič et al. (1979). Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba. Str. 144-145.
  4. 4,0 4,1 Goldberg, Eric Joseph (2006): Struggle for Empire: Kingship and Conflict under Louis the German, 817-876. USA, Cornell University Press. Str. 84-85.
  5. Klaić Vjekoslav (1899): Povijest Hrvata od najstarijih vremena do svršetka XIX. Stolječa. Svezak prvi. Zgreb, Knjižara Lav. Hartmana. Str. 48.
  6. upor se je zgodil nekje med letoma 854 in 855; primerjaj z: Grafenauer Bogo (2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 247,263; Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna. Str.76; Čepič et al. (1979). Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba. Str. 145.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Čepič et al. (1979). Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba.
  • Goldberg, Eric Joseph (2006): Struggle for Empire: Kingship and Conflict under Louis the German, 817-876. USA, Cornell University Press.
  • Grafenauer Bogo (2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica.
  • Klaić Vjekoslav (1899): Povijest Hrvata od najstarijih vremena do svršetka XIX. Stolječa. Svezak prvi. Zgreb, Knjižara Lav. Hartmana
  • Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.