Pogovor:Druzi

Kako se sploh pišejo tile [D|d]ruzi, z veliko (kot narod) ali malo (kot pmsm verske skupine)?

In kako se pravilno tvori pridevnike: druzovski ali druški ali...?

--Heretik 07:56, 30 mar. 2005 (CEST)

Že v sami definiciji piše, da gre za versko skupnost. Torej z malo. Glede pridevnikov pa raje nič ne bom rekel. --Ales Casar 08:19, 30 mar. 2005 (CEST)

Že, ampak v tistih krajih so te ločnice med narodi in verskimi skupinamai dosti bolj zakomplicirane. Konec koncev je podobna dilema tudi pri Judih in pri tistih katolikih in protestantih, ki se občasno stepejo v Belfastu in nimajo dosti z vero. Pa kar malo čudno izpade, ko prebivalce Iraka naštevaš kot šiite, sunite, Kurde, Turkmene itd.... Kakorkoli že, če ima kdo dostop do pravopisa (online SSKJ mi ne najde nič), naj pove, da bom ustrezno popravil v tem in ostalih člankih. --Heretik 08:50, 30 mar. 2005 (CEST)

Razen tega, da so judi (meni se to sicer zdi tujka (morda iz nemščine?) in mislim, da imamo zanje lepšo slovensko besedo židi) pripadniki verske skupnosti, podobno kakor katoliki in protestanti, in se zato pišejo z malo, ne vem, kje je pravzaprav problem. Narodi se pišejo z veliko, verstva pa z malo. V vsaki državi praviloma živijo pripadniki različnih narodov in različnih verstev, kjer je vsak posameznik lahko hkrati pripadnik nekega naroda in nekega verstva, po drugi strani pa so različni pripadniki nekega naroda lahko pripadniki različnih verstev ter pripadniki nekega verstva pripadniki različnih narodov. Oni stavek o Iraku pa ne izpade nič bolj čudno od misli, da v Sloveniji živijo katoliki, protestanti, Slovenci, Madžari, ... --Ales Casar 11:54, 30 mar. 2005 (CEST)

V Sloveniji se uporablja "Judi" in ne "židi" (čeprav imamo v LJ Židovsko ulico). LP, --Klemen Kocjančič 15:18, 30 mar. 2005 (CEST)

Imenovalnik množine je judje, in po SSKJ tudi judi. Mi jih na tej strani sicer pišemo z veliko. . --xJaM 12:48, 31 mar. 2005 (CEST)

PMSM je 'judje' 'pravilneje', čeprav sem nedavno tega zasledil, da naj bi beseda k nam prišla iz stare francoščine (giu, zgodnejše juieu), kjer začetek izgovarjajo z 'ž'. Če pogledamo etimologijo besede jud je beseda še starejša, saj sta jo poznala oba klasična jezika, latinščina - iudeus iz grščine. Latinski izraz preprosto pomeni Judejec, iz imena dežele Judeje. Razpravljajo ali je 'Judeja' patronim ali je le geografski pojem neznanega semitskega izvora. Če je beseda res patronim, odgovarja hebrejski j'hudi (יהודי) (ali jehudi), kar je povezano z Judo, članom dvanajstih plemen (izraelitov), otrokov Izraela, oziroma četrtemu Jakobovemu sinu, po katerem je pleme dobilo ime. Hebrejska beseda za Juda se izgovarja [ji-hu-di]. --xJaM 13:10, 31 mar. 2005 (CEST)