Oceanija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Oceanija

Geopolitična Oceanija
Površina8.525.989 km²
Št. prebivalcev36.659.000 (2010, 6.)
Gostota naseljenosti4,19 preb./km2
DemonimOceanijec, Oceanijka
Države
14 (in 2 pridruženi)
Odvisna ozemlja
zunanja (21)
notranja(4)
Jeziki
28
Časovni pasoviUTC+8 do UTC-6 (Velikonočni otok) (od zahoda proti vzhodu)
Največja mestaAvstralija Sydney
Avstralija Melbourne
Avstralija Brisbane
Avstralija Perth
Nova Zelandija Auckland
Avstralija Adelaide
Nova Zelandija Wellington
Nova Zelandija Christchurch
Avstralija Canberra
Papua Nova Gvineja Port Moresby
Zemljevid Oceanije

Oceánija je ime za skupino otokov in otočij v Pacifiku. Vključuje lahko tudi Polinezijo (vključno z Novo Zelandijo), Melanezijo (z Novo Gvinejo) ter Mikronezijo. V širšem pa lahko štejemo k Oceaniji tudi Avstralijo in Novo Zelandijo. Jules Dumont d'Urville je leta 1831 tako razdelil Oceanijo.

Geologi pa raje delijo ta teritorij le na dva dela, na podlagi geografskih, botaničnih, zooloških, kulturnih in jezikovnih značilnosti. Ta dva dela sta:

  • Bližnja Oceanija (Near Oceania) - Avstralija, Nova Zelandija in njeno otočje ter Salomonovi otoki.
  • Daljna oceanija (Remote Oceania) - Polinezija, Mikronezija in Melanezija.

Velika večina površine spada pod Avstralijo. Oceanija je najmanjši kontinent in predzadnji glede na prebivalstvo - okoli 32.000.000 prebivalcev (manj poseljena je le Antarktika).

Pokrajine, države in ozemlja[uredi | uredi kodo]

Spodnje tabele vključujejo ozemlja, ki so znotraj meja geopolitične Oceanije in vsebujejo Avstralazijo, Melanezijo, Mikronezijo in Polinezijo. Največja kopenska površina Oceanije je Avstralija.[1]

Geografske meje Oceanije[uredi | uredi kodo]

Meja med Azijo in Oceanijo ni točno določena. Zaradi političnih razlogov so Združeni narodi napravili mejo med tema dvema regijama na meji med Indonezijo in Papuansko Novo Gvinejo.[2] Papuo Novo Gvinejo včasih (vendar ne pogosto) štejejo med azijske države, ker je soseda Indonezije, in splošno sprejeto je, da je del Oceanije. Če je celotni Malajski arhipelag vključen kot del Oceanije, so vključeni tudi Brunej, Vzhodni Timor, Indonezija, Malezija, Singapur in Filipini.

Države članice Združenih narodov[uredi | uredi kodo]

Ta tabela vključuje vse neodvisne države v Oceaniji, ki so članice Združenih narodov.[3] Vse so polnopravne članice Pacific Islands Forum (Forum pacifiških otokov),[4] čeprav je Fidži suspendiran.[5]

Država ali ozemlje Glavno mesto
[6][7][8] 		Prebivalstvo
[9] 		Površina (km2)
[10]
 Avstralija Canberra 23.268.319 7.741.220 km²
 Fidži Suva 890.057 18.274 km²
 Kiribati Tarava 101.998 811 km²
 Marshallovi otoki Majuro 68.480 181 km²
 Federativne države Mikronezije Palikir 106.487 702 km²
 Nauru Yaren (sedež vlade) 9.378 21 km²
 Nova Zelandija Wellington 4.327.944 267.710 km²
 Palau Ngerulmud 21.032 459 km²
 Papua Nova Gvineja Port Moresby 6.310.129 462.840 km²
 Samoa Apia 194.320 2.831 km²
 Salomonovi otoki Honiara 584.578 28.896 km²
 Tonga Nukuʻalofa 106.146 747 km²
 Tuvalu Funafuti 10.619 26 km²
 Vanuatu Port Vila 256.155 12.189 km²

Države, ki niso članice Združenih narodov[uredi | uredi kodo]

Ozemlji v tem razdelku (Cookovi otoki in Niue) sta državi v prosti povezavi z Novo Zelandijo. Medtem, ko imata tesne ustavne in politične odnose z Novo Zelandijo, sta obe državi članici več specializiranih agencij Združenih narodov in se neodvisno vključujeta v diplomatske odnose s suverenimi državami. Obe sta polnopravni članici organizacije Pacific Islands Forum. Zaradi teh posebnosti velja, da imata obe de facto status suverene države.[11]

Država ali ozemlje Status Glavno mesto Prebivalstvo Površina (km2)[10]
 Cookovi otoki[6] samoupravno ozemlje v prosti povezavi z Novo Zelandijo Avarua[6][7] 11.124[9] 236 km²
 Niue[6] samoupravno ozemlje v prosti povezavi z Novo Zelandijo Alofi[6][7] 1.311[9] 260 km²

Drugi teritoriji[uredi | uredi kodo]

Sledeče entitete obravnavamo kot del Oceanije kot:

  1. federalno ozemlje suverene države, ki se nahaja izven celine te države
  2. teritorij, ki tvori neločljiv del suverene države in nima federalnega odnosa, kjer se pomemben del kopna neodvisne države nahaja izven Oceanije in/ali se teritorij nahaja izven celine suverene države. Veliko izmed teh teritorijev se pogosto opisuje kot odvisno ozemlje.
  3. odvisno ozemlje suverene države

Dva od teh teritorijev (Francoska Polinezija in Nova Kaledonija) sta pridruženi članici organizacije Pacific Islands Forum, medtem ko ima pet drugih (Ameriška Samoa, Gvam, Severni Marijanski otoki, Tokelav in Wallis in Futuna) status opazovalca.

Država ali ozemlje Status Glavno mesto Prebivalstvo Površina (km2)[10]
 Ameriška Samoa Ozemlje Združenih držav Amerike Pago Pago[6][7] 67.242[9] 199 km²
 Otočji Ashmore in Cartier Ozemlje Avstralije Neposeljeno Neposeljeno 5 km²
 Bakerjev otok Manjši zunanji otoki Združenih držav Neposeljeno Neposeljeno 129,1 km²
 Otok Clipperton[opomba 1] Javno ozemlje v lasti Francije Neposeljeno Neposeljeno 6 km²
 Ozemlje otokov Koralnega morja Ozemlje Avstralije Neposeljeno Neposeljeno  3 km²
 Velikonočni otok Ozemlje Čila Hanga Roa
 Francoska Polinezija Francosko čezmorsko ozemlje Papeete[6][7] 294.935[9] 4.167 km²
 Guam Ozemlje Združenih držav Amerike Hagåtña / Agaña[6][7] 183,286[12] 544 km²
 Havaji Zvezna država Združenih držav Honolulu 1.404.054[9] 28.311 km²
 Howlandov otok Manjši zunanji otoki Združenih držav Neposeljeno Neposeljeno 138,6 km²
 Jarvisov otok Manjši zunanji otoki Združenih držav Neposeljeno Neposeljeno 152 km²
 Johnstonov atol Manjši zunanji otoki Združenih držav Neposeljeno Neposeljeno 276,6 km²
 Otoki Juana Fernandeza Ozemlje Čila San Juan Bautista
 Kingmanov greben Manjši zunanji otoki Združenih držav Neposeljeno Neposeljeno 1.958,01 km²
 Midwayski atol Manjši zunanji otoki Združenih držav Neposeljeno Neposeljeno 2.355,2 km²
Nova Kaledonija Francoska kolektiviteta »sui generis«[6] Nouméa[6][7] 256.275[9] 18.575 km²
 Otok Norfolk Samoupravni sestavni del ozemlja Avstralije Kingston[6][7] 2.169[9] 36 km²
 Severni Marianski otoki Ozemlje Združenih držav Amerike Saipan[6][7] 46.050[9] 464 km²
Otoki Ogasawara Del Ogasawara vasi (jap. mura) v Tokiu, Japonska Neposeljeno
 Palmyra Atoll[13] Manjši zunanji otoki Združenih držav Neposeljeno
Papua Provinca v Indoneziji Jayapura
 Pitcairnovi otoki Čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva Adamstown[6][7] 48[9] 47 km²
 Tokelau[6] Odvisno ozemlje Nove Zelandije Vsak atol ima lasten administrativni center[6][7] 1.384[9] 12 km²
 Otok Wake Manjši zunanji otoki Združenih držav Neposeljeno Neposeljeno 6,5 km²
 Wallis and Futuna Čezmorska skupnost Francije Mata-Utu[6][7] 15.398[9] 142 km²
Zahodna Papua Provinca v Indoneziji Manokwari

Hidrografija[uredi | uredi kodo]

Oceanija je druga celina po Ameriki z najbolj bogatim ozemljem, kar se tiče vode, v primerjavi s prebivalstvom.

Goropisje[uredi | uredi kodo]

Najvišje gorske verige Oceanije se nahajajo na treh največjih otokih celine. Najvišja od vseh se nahaja na Novi Gvineji. Najvišji točki sta Puncak Jaya ali Carsztens (5030 m) in Mount Wilhelm (4509 m). Sledijo Novozelandske Alpe na Južnem otoku, katerih najvišja točka je Aoraki/Mount Cook (3764 m). Zadnje pa so Avstralske Alpe na vzhodnem delu Avstralije. Najvišja točka teh sega le do 2.228 metrov (Mount Kosciuszko, Novi Južni Wales).

Pri tem tudi nekatera posamezna hribovja na manjših otokih dosegajo precejšnje višine. Primer je vulkan Mauna Kea na Havajih, ki sega do 4.205 metrov.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Magelan je bil prvi zahodnjak, ki se je začel resno zanimati za Oceanijo, toda splošno mnenje je, da je res prvotni narod, ki je zahajal v te kraje, bil egipčanski. Pluli so namreč tako daleč le, da bi dobili gumo iz drevesa evkalipta, ki je služila pri balzamiranju. Sledili so jim Arabci v 9. stoletju. Nato so Holandci v 12. stoletju obogatili poznavanje teh zemelj. Točneje je nizozemec Dirk Hortog leta 1616 zapisal o prvem izkrcanju v Avstraliji. Nato pa mu je sledil prav tako nizozemec Abel Tasman, ki je leta 1642 izkrcal v Novo Zelandijo. Zasluga, da vemo veliko o Oceaniji, gre Jamesu Cooku, ki je šele v 18. stoletju med letoma 1768 in 1779 plul proti novi zemlji in jo začel podrobneje raziskovati. Leta 1770 je Cook zagledal vzhodno obalo Avstralije in jo razglasil za del Združenega kraljestva. Leta 1769 je raziskoval Novo Zelandijo ter pet let kasneje tudi Novo Kaledonijo.

Anglija je v kratkem času zavzela že velik del teritorija. Leta 1840 je izjavila, da ji tudi Nova Zelandija pripada. Ob koncu 18. stoletja je bila Oceanija razdeljena med Francijo, Združeno kraljestvo, Nemčijo in Ameriko. Med drugo svetovno vojno so na tem območju potekali hudi spopadi med Japonsko in ZDA. Šele med letoma 1960 in 1980 so začeli s procesom dekolonizacije.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Otok Clipperton se pogosto povezuje s Severno Ameriko.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. avgusta 2003. Pridobljeno 16. julija 2014.
  2. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. julija 2010. Pridobljeno 16. julija 2014.
  3. ↑ »United Nations Member States«. United Nations. Pridobljeno 15. februarja 2012.
  4. ↑ »Member Countries«. Pacific Islands Forum Secretariat. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. maja 2012. Pridobljeno 15. februarja 2012.
  5. ↑ »Forum Chair on suspension of Fiji military regime from PIF«. Pacific Islands Forum Secretariat. 2. maj 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. marca 2012. Pridobljeno 15. februarja 2012.
  6. ↑ 6,00 6,01 6,02 6,03 6,04 6,05 6,06 6,07 6,08 6,09 6,10 6,11 6,12 6,13 6,14 6,15 »List of countries, territories and currencies«. Europa. 9. avgust 2011. Pridobljeno 23. avgusta 2011.
  7. ↑ 7,00 7,01 7,02 7,03 7,04 7,05 7,06 7,07 7,08 7,09 7,10 7,11 »Field Listing :: Capital«. CIA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. novembra 2018. Pridobljeno 23. avgusta 2011.
  8. ↑ »UNGEGN World Geographical Names«. United Nations Group of Experts on Geographical Names. 29. julij 2011. Pridobljeno 23. avgusta 2011.
  9. ↑ 9,00 9,01 9,02 9,03 9,04 9,05 9,06 9,07 9,08 9,09 9,10 9,11 »Country Comparison :: Population«. CIA. Julij 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. septembra 2011. Pridobljeno 2. septembra 2012.
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 »Field Listing :: Area«. CIA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. januarja 2014. Pridobljeno 23. avgusta 2011.
  11. ↑ http://researchcommons.waikato.ac.nz/bitstream/handle/10289/7589/thesis.pdf?sequence=3
  12. ↑ »Guam«. CIA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. decembra 2013. Pridobljeno 23. avgusta 2011.
  13. ↑ »Field Listing :: Names«. CIA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. decembra 2018. Pridobljeno 15. avgusta 2011.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Oceanija&oldid=6186189«