Morski grad, Sidon
| Morski grad, Sidon | |
|---|---|
| Sidon, Libanon | |
 Morski grad Sidon, ki so ga zgradili križarji kot utrdbo Svete dežele. | |
  Morski grad, Sidon | |
| Koordinati | 33°34′01″N 35°22′16″E / 33.567°N 35.3711°E |
| Vrsta | grad |
| Informacije o nahajališču | |
| Pod nadzorom | rodbina Grenier |
| Zgodovina nahajališča | |
| Zgrajeno | 1228 |
| Zgradil | Predloga:Podatki države Jeruzalemsko kraljestvoKrižarji |
Sidonski morski grad (arabsko قلعة صيدا البحرية, latinizirano: Kalaat Saida al-Bahriya) so zgradili križarji v 13. stoletju kot utrdbo Svete dežele. Je eno najvidnejših zgodovinskih znamenitosti v pristaniškem mestu Sidon v Libanonu.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Mesto Sidon je na sredozemski obali Libanona. To starodavno feničansko mesto je imelo veliko versko, politično in trgovsko vrednost; naj bi bilo naseljeno že od leta 4000 pr. n. št. Leta 1228 n. št. so križarji zgradili Sidonski morski grad kot trdnjavo na majhnem otoku, ki je s celino povezan z ozko 80 m dolgo cesto. Na otoku je bil nekoč tempelj Melqarta, feničanske različice Herakleja. Lepoto gradu lahko vidimo na starih ilustracijah; vendar je bila po več vojnah večkrat poškodovan in prenovljen. Delno so ga uničili mameluki, ko so mesto prevzeli od križarjev, a so ga pozneje obnovili in dodali dolg nasip. Kasneje se je grad zapustil, a ga je v 17. stoletju ponovno obnovil emir Fahredin Al Maan II., vendar je utrpel veliko škodo.[1]
Obstaja možnost, da je bil otok, na katerem je zgrajen grad, dejansko lokacija palače feničanskega kralja in več drugih feničanskih spomenikov, ki jih je uničil Asarhadon in nato naravni potres.[2] Ta otok je služil tudi kot zavetje pred notranjimi napadi na mesto.[3] Veliki Sidon, Mali Sidon, mogočne trdnjave, pašniki, cisterne in utrdbe so omenjeni v zapisih asirskega kralja Sanheriba o njegovih napadih na Sidon in bližnja mesta.
Opis[uredi | uredi kodo]
Danes grad sestavljata predvsem dva stolpa, povezana z obzidjem. V zunanjih stenah so bili kot horizontalne ojačitve uporabljeni rimski stebri, kar je pogosto vidno v utrdbah, zgrajenih na nekdanjih rimskih območjih ali blizu njih. Pravokotni zahodni stolp levo od vhoda je bolje ohranjen od obeh. Obstaja velika obokana soba, posejana s starimi izrezljanimi kapiteli in rjavečimi topovskimi kroglami. Zavito stopnišče vodi do strehe, kjer je majhna mošeja iz osmanskega obdobja s kupolo. S strehe je razgled na staro mesto in ribiško pristanišče. Vzhodni stolp ni tako dobro ohranjen in je bil zgrajen v dveh fazah; spodnji del je iz obdobja križarjev, medtem ko so zgornji nivo zgradili mameluki. Obstajajo tudi dokazi o tem, da je bilo staro feničansko mesto pokopano pod morjem na območju okoli gradu: strukture zidov, stebri, stopnišča, ostanki zgradb, kipi in cisterne.
Galerija[uredi | uredi kodo]
-
Avstralske čete med ruševinami morskega gradu Sidon med sirsko-libanonsko kampanjo, 1941 -
Sidonski grad -
Sidonski grad ponoči -
-
-
-
-
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ MiddeEast Interactive U.S.A.1995-2011.http://www.middleeast.com/sidon.htm
- ↑ Young, Penny (May 2000). "Historic cities beneath the sea?". Middle East (301): 46–47. ProQuest 220625497.
- ↑ Almashriq. Retrieved from: http://almashriq.hiof.no/lebanon/900/910/919/saida1/history.html
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
