Kostelska rakija
Kostelska rakíja je tradicionalni alkoholni sadni destilat, ki ga pridelujejo na območjih občin Kočevje, Kostel in Osilnica. Pridobivajo ga iz avtohtonih vrst jabolk, hrušk in sliv ter s tradicionalno tehnologijo, ki mu dajejo posebne značilnosti, kot je npr. cvetica. Kostelsko rakíjo se pridobiva z destilacijo sadja, na preprostih pripravah z deflegmatorjem (posebnim pokrovom kotla). Le ta hlape z nizko vsebnostjo alkohola kondenzira v majhne kapljice.[1]
Pridelava[uredi | uredi kodo]
Prideluje se jo v prostoru Regijskega parka Kočevsko-Kolpa, kjer rastejo avtohtone vrste:[2]
- jablan (krivopecelj, bobovec, carjevič, kanadka, kosmač, beličnik, zlata parmena, voščenka, čebulnik, maškotela, pisanka,...),
- hrušk (tepka, moštanka, preška, štajerka,...),
- sliv (kostelska češplja).
Sadju se najprej določi tehnološka zrelost s Streifovim indeksom, nato pa se ga zmelje skupaj z vrelnim nastavkom. Vrenje poteka do enega meseca, potem pa se opravi prva prekuha. Tako nastane surovo žganje. Z drugo prekuho ločimo posamične sestavine.[3]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Kostelska rakija (Natura 2000) Arhivirano 2010-07-17 na Wayback Machine.
Viri in literatura[uredi | uredi kodo]
- Svetik, Peter (2003). Kada se rakíja pali se žajfa. Turistično-športno društvo Kostel. COBISS 126419456.
- ↑ Kada se rakíja pali se žajfa. str. 65,66.
- ↑ »Uradni list RS, Pravilnik o označbi geografskega porekla Kostelska rakija«.
- ↑ Kada se rakíja pali se žajfa. str. 67.