Koroška statistična regija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Koroška statistična regija
Prebivalstvena piramida je grafični prikaz starostne in spolne sestave prebivalstva. Dolžina posamezne črte v grafikonu prikaže delež prebivalcev v posamezni starostni skupini. Deleži prebivalcev so prikazani na levi strani, deleži prebivalk pa na desni strani piramide. Vir: SURS
Prebivalstvena piramida, koroška, 2022

Koroška statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije. Njene meje niso v skladu z mejami nekdanje dežele Koroške. Gospodarsko središče regije so Ravne na Koroškem,[1] status regionalnega središča pa si delita s Slovenj Gradcem, ki je tudi sedež edine mestne občine v tej regiji.

Koroška statistična regija[uredi | uredi kodo]

Statistična regija leži na severu države, ob avstrijski meji; njeno zemljepisno podobo ustvarjajo gozdnati hribi in gore in sicer Pohorje, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe ter tri rečne doline: Dravska, Mežiška in Mislinjska dolina. Prometno je težko dostopna in slabo povezana s središčem države. Težka industrija je v preteklosti močno zaznamovala kakovost okolja, zlasti v Mežiški dolini, ki je gospodarsko najbolj razvita. Regijske institucije so porazdeljene med t. i. somestje Ravne-Slovenj Gradec-Dravograd. Ta tri mesta so tudi gospodarsko središče regije, gospodarsko je pomembna tudi Črna na Koroškem. Največja koncentracija prebivalstva v regiji pa je na območju Raven na Koroškem, ki se že stikajo s sosednjimi Prevaljami. Po podatkih Statističnega urada je gospodarsko pomembno tudi kmetijstvo.

Obsega 5,1 % površine Slovenije

Koroška statistična regija je po površini in številu prebivalcev tretja najmanjša regija v Sloveniji. Obsega nekaj več kot 1.041 km2. V 2022 je na tej površini živelo nekaj manj kot 71.000 prebivalcev ali 3,4 % vseh prebivalcev Slovenije. Na km2 je živelo 68 prebivalcev, kar jo je uvrstilo med najredkeje poseljene regije.

Prebivalci, starejši od povprečja, in najvišji delež srednješolsko izobraženih

Prebivalci te regije so bili na sredini leta 2022 v povprečju stari 44,9 leta, kar je bilo leto dni več od povprečja v Sloveniji. Delež prebivalcev, starih 65 let ali več, je bil četrti najvišji med regijami (22,6 %). Delež tujih državljanov med prebivalci je bil drugi najmanjši (6,1 %), nižji je bil le še v pomurski regiji (2,8 %).

Naravni prirast je znašal –2,6 na 1.000 prebivalcev in je bil peti najvišji na ravni regij. Skupni selitveni prirast je bil v tej in pomurski regiji drugi najnižji (v vsaki 4,5 na 1.000 prebivalcev).

Delež prebivalcev (25–64 let) s srednješolsko izobrazbo je bil tukaj najvišji (60,4 %), z višje- ali visokošolsko izobrazbo pa je bil tretji najnižji (27,2 %).

Delež novorojenih otrok, katerih matere oz. starši niso bili poročeni, je bil v tej regiji drugi najvišji (68,7 %). Delež poročenih je bil drugi najmanjši (42,0 %), delež razvezanih pa najmanjši med regijami (5,6 %). Manjši delež poročenih je imela le podravska regija (40,0 %), ki pa je imela za več kot 2 odstotni točki več razvez (7,7 %).

Razmere na trgu dela

Stopnja delovne aktivnosti je dosegla 65,9 % in je bila v 2022 tretja najnižja med regijami. Stopnja anketne brezposelnosti je bila 3,1-odstotna, prav tako tretja najnižja. Delež delovnih migrantov je bil 20,9 %, kar je bilo za 1,2 odstotne točke manj od povprečja v državi. Največ delovnih migrantov je na delo odhajalo v osrednjeslovensko regijo (34 %), sledili sta savinjska (33 %) ter podravska (23 %). V regiji prebivališča je delalo 79,1 % delovno aktivnega prebivalstva, kar je bil četrti najvišji delež.

Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo je znašala 1.247 EUR, kar je bilo 72 EUR oz. 5 % manj od državnega povprečja.

Gospodarstvo

Ta regija je v 2022 ustvarila 2,6 % bruto dodane vrednosti Slovenije. BDP na prebivalca te regije je znašal 20.917 EUR in je bil četrti najnižji regionalni BDP. Od povprečja je bil nižji za 22,6 %. Neto razpoložljivi dohodek gospodinjstev na prebivalca je v koroški statistični regiji znašal 15.558 EUR in je bil tretji najvišji med regijami. Od povprečja na ravni države (15.193 EUR) je bil višji za 2,4 %.

Kakovost življenja v regiji

Prebivalci te regije so splošno zadovoljstvo z življenjem ocenili v povprečju s 7,4 (na lestvici od 0 do 10), kar je bila druga najnižja ocena med regijami. Enako zadovoljni so bili še v goriški, obalno-kraški in primorsko-notranjski regiji.

V regiji je bila druga najnižja stopnja zelo nizke delovne intenzivnosti. 2,0 % oseb, starih 0–64 let, je živelo v gospodinjstvih, katerih odrasli člani (tj. stari 18–64 let) so delali manj kot 20 % svojega razpoložljivega delovnega časa, izraženega v mesecih. Stopnja prenaseljenosti stanovanja je bila v koroški regiji najmanjša. Delež oseb, ki so živele v stanovanjih s premajhnim številom sob glede na število članov gospodinjstva, je bil 4,5 %, kar je bilo 6,5 odstotne točke manj od povprečja v Sloveniji. Delež gospodinjstev, kjer si lahko vsi člani gospodinjstva privoščijo enotedenske letne počitnice zunaj doma, pa je bil v tej regiji najnižji (67 %).

Povprečna starost osebnih avtomobilov, ki so jih vozili tukajšnji prebivalci, je bila na ravni regij druga najnižja (10,4 leta), število osebnih avtomobilov pa je bilo enako povprečju v Sloveniji (571 na 1.000 prebivalcev).

Nastalo najmanj komunalnih odpadkov na prebivalca

V tej regiji je nastalo najmanj komunalnih odpadkov na prebivalca, in sicer 375 kilogramov, kar je bilo 24 % manj od državnega povprečja. Gre za edino regijo, ki je imela leta 2022 vrednost tega kazalnika pod 400 kg na prebivalca. Prav tako je bila tukaj gospodinjstvom iz javnega vodovoda na ravni regij dobavljena najmanjša količina vode, ki je na prebivalca znašala 31 m3.

Sestavlja jo 12 občin

Po površini nobena izmed 12 občin ne spada med manjše v Sloveniji, je pa med najredkeje naseljenimi Ribnica na Pohorju. V njej je na sredini leta 2022 živelo 19 prebivalcev na km2 (povprečje za Slovenijo so 104 prebivalci na km2). Največ prebivalcev je imela občina Slovenj Gradec; bilo jih je 16.808 in so predstavljali okoli 24 % vseh prebivalcev v regiji.[2]

Prikazan je odstotni delež živorojenih otrok, rojenih zunaj zakonske zveze.
Rojeni zunaj zakonske zveze, statistične regije, 2022 - STAGE

Koroška statistična regija v številkah[uredi | uredi kodo]

Statistični podatki Statistični kazalniki
Površina, km2, 1. 1. 2022
1.041
 Gostota naseljenosti, 1. 7. 2022
67,9
Število prebivalcev, 1. 7. 2022
70.648
 Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2022
44,9
Naravni prirast, 2022
-186
 Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%), 1. 7. 2022
14,6
Število učencev v osnovnih šolah, 2021/2022
6.288
 Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2022
22,6
Število dijakov (po prebivališču), 2021/2022
2.536
 Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2022
-2,6
Število študentov  (po prebivališču), 2021/2022
2.371
 Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2022
4,5
Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2022
29.235
 Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2022
1,9
Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2022
22.222
 Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z osnovno šolo ali manj, 1. 1. 2022
12,4
Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2022
3.392
 Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, 1. 1. 2022
27,2
Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2022
1.896,44
 Stopnja delovne aktivnosti (%), 2022
65,9
Število podjetij, 2022
5.955
 Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2022
2,9
Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2022
1.478
 Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2022
20.917
Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2020

19.918

Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2022
1,4
Število prihodov turistov, 2022
55.254
 Število osebnih avtomobilov (na 1.000 prebivalcev), 31. 12. 2022
571
Število prenočitev turistov, 2022
150.627
 Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom, kg/prebivalca, 2022
271
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovni portal SI STA[3]T Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah [2]

Občine v statistični regiji[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Bogataj, Janez; Klemenc; Andrej Komat; Anton Kos; Matjaž Krajčič; Darij Ogrin; Darko Plut; Dušan Potočnik; Slavič, Irma (2012). Veliki atlas Slovenije [Kartografsko gradivo]. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba d.d. COBISS 262269952. ISBN 978-961-01-2214-2.
  2. ↑ 2,0 2,1 »Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS«. Pridobljeno 17. maja 2024.
  3. ↑ »Podatkovna baza SiStat«.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Koroška_statistična_regija&oldid=6218055«