Hrizokola
| Hrizokola | |
|---|---|
 Hrizokola iz Avstralije | |
| Splošno | |
| Kategorija | VIII. razred – Silikati, podrazred: plastnati silikati (filosilikati) |
| Kemijska formula | (Cu,Al)2H2Si2O5(OH)4 • nH2O |
| Strunzova klasifikacija | 09.ED.20 |
| Klasifikacija DANA | 74.03.02.01 |
| Kristalna simetrija | Ortorombska, prostorska skupina: Unk |
| Osnovna celica | a = 5,7 Å, b = 8,9 Å, c = 6,7 Å, Z = 1, V = 339,89 Å3 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 328,42 g/mol |
| Barva | Zelena, modrikasto zelena, modra, črno modra, rjava |
| Kristalni habit | Grozdičast, zemljast, stalaktitski |
| Kristalni sistem | Ortorombski |
| Razkolnost | Brez |
| Lom | Nepravilen/neraven, podškoljkast |
| Žilavost | Krhek |
| Trdota | 2,5 – 3,5 |
| Sijaj | Steklast do moten |
| Barva črte | Bela do modro zelena |
| Prozornost | Prosojen do neprozoren |
| Gostota | 1,9 – 2,4 g/cm3, povprečna: 2,15 g/cm3, izračunana: 1,60 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Enoosen (+) |
| Lomni količnik | nω = 1,460 nε = 1,570 |
| Dvolomnost | δ = 0,138 - 0,175 |
| Sklici | [1][2][3][4] |
| Glavne vrste | |
| Sinonim | Bisbiit |
| Domača imena | Bakrovo zelenilo, halkostatit, kremenov bakrenec, kremenov (tudi bakrov) malahit, malahitov kremen, skrilavo zelenilo, zelenec, zlati lep, zlati klej |
Hrizokola je bakrov aluminijev hidrofilosilikatni mineral s kemijsko formulo
(Cu,Al)2H2Si2O5(OH)4 • nH2O. Mineral ima privlačno modro zeleno barvo in spada med nepomembne bakrove rude.
Ime[uredi | uredi kodo]
Ime hrizokola je sestavljeno iz grških besed χρυσός [hrisos] - zlato in κόλλα [kolla] - lepilo, ker se je nekoč uporabljal pri spajkanju zlata. Ime je prvi uporabil Teofrast leta 315 pr. n. št..
Nastanek in nahajališča[uredi | uredi kodo]
Hrizokola je sekundarni mineral, ki nastaja z oksidacijo bakrovih rudišč. Spremljajoči minerali so kremen, limonit, azurit, malahit, kuprit in drugi sekundarni bakrovi minerali.
Najpogosteje ima obliko steklaste grozdičaste ali zaobljene mase ali skorje ali polnila v žilah. Hrizokolo zaradi svetle barve včasih zamenjujejo s turkizom. Mineral je pogosto porozen iz zato neprimeren za izdelavo nakita. Zelo kakovostni primerki, ki so primerni za nakit, so lahko prosojni in zelo cenjeni.
Pomembna nahajališča hrizokole so v Izraelu, Demokratični republiki Kongo, Čilu, Cornwallu (Anglija) ter Arizoni, Utahu, Novi Mehiki in Pensilvaniji v ZDA.
V Sloveniji so hrizokolo našli pri Remšniku na Kozjaku.
Uporaba[uredi | uredi kodo]
Hrizokola se uporablja predvsem kot okrasni kamen.
Slike[uredi | uredi kodo]
-
Prodnik hrizokole -
Stalaktiti hrizokole (Ray Mine, Arizona) -
Progasta hrizokola (Bisbee, Arizona) -
Tanka prevleka hrizokole, ki je nastala v notranjosti balvana iz tirolita (San Simon, Čile);
velikost: 14,1 × 8,0 × 7,8 cm
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Handbook of Mineralogy, 2001, Mineral Data Pub.
- ↑ Mindat
- ↑ Webmineral data
- ↑ Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.