Demir Kapija
Demir Kapija Демир Капија | |
|---|---|
 | |
  Demir Kapija | |
| Koordinati: 41°24′41″N 22°14′32″E / 41.41139°N 22.24222°E | |
| Država |  Severna Makedonija |
| Občina |  Demir Kapija |
| Nadm. višina | 110 m |
| Prebivalstvo (2021)[1] | |
| • Skupno | 2.643 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 1442 |
| Omrežna skupina | +389 (0)43 |
| Avtomobilska oznaka | DK |
Demir Kapija (makedonsko Демир Капија 
(poslušaj)) je manjše mesto in središče istoimenske občine v Severni Makedoniji. Ime mesta izhaja iz turščine in pomeni »železna vrata«.
Zemljepis[uredi | uredi kodo]
Demir Kapija leži na skrajnem jugu nižinske pokrajine Tikvešije na mestu, kjer reka Vardar vstopi v Demirkapijsko klisuro – 10 km dolgo sotesko, ki se konča pri kraju Udovo in odpre v Gevgelijsko kotlino. Skozi mesto teče reka Bošava, ki se nedaleč od njega izliva v Vardar.
24. julija 2007 je bila v Demir Kapiji izmerjena rekordno visoka temperatura v Makedoniji 45,7 °C.[2]
Mesto leži ob glavni prometni poti med srednjo Evropo in grškim Solunom, ki predstavlja X. koridor panevropske prometne mreže. Skozenj potekajo makedonska avtocesta A1, regionalna cesta 1102 in železniška proga Veles–Gevgelija z dnevnima potniškima povezavama do Skopja in Gevgelije.[3]
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Nad današnjo Demir Kapijo so odkriti ostanki naselij več zgodovinskih obdobij: v antičnem obdobju je na vhodu v sotesko obstajalo peonsko naselje Stene (Στεναί, Stenaí), od 11. stoletja pa srednjeveško mesto Prosek.[4]
Osmani so Prosek zavzeli verjetno leta 1385.[5] Utrdba je s tem izgubila pomen, prebivalci pa so se preselili v bližnje naselje, znano kot Banja.[6] Ime Demir Kapija se prvič omenja v turških dokumentih iz 16. stoletja.[5]
Kraj je bil močno poškodovan v prvi svetovni vojni in v valandovskem potresu leta 1931, po katerem so se prebivalci Banje preselili na območje okoli današnje železniške postaje.[6] Po drugi svetovni vojni je k razvoju mesta pripomogla predvsem izgradnja ceste bratstva in enotnosti.
Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]
Glavna gospodarska panoga v mestu in okolici je kmetijstvo, predvsem vinogradništvo, pridelava žit, zelenjave in tobaka. Od ostalih gospodarskih panog je zastopano pridobivanje peska in kamna za gradbeništvo.
V novejšem času se je v kraju razvil plezalni turizem: lokalno plezališče je bilo močno razširjeno in vključuje tudi večraztežajne smeri.[7][8] V okoliških hribih je urejenih več pohodniških poti.[8]
Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]
Ob popisu leta 2021 je imelo naselje Demir Kapija 2643 prebivalcev, občina skupaj z okoliškimi naselji pa 3777:[1]
| Skupno | Makedonci | Srbi | Albanci | Turki | Romi | Ostalo, neznano | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Naselje | 2643 | 2530 (95,72 %) | 20 (0,76 %) | 6 (0,23 %) | 4 (0,15 %) | – | 83 (3,14 %) |
| Občina | 3777 | 3076 (81,44 %) | 130 (3,44 %) | 14 (0,37 %) | 376 (9,95 %) | 37 (0,98 %) | 144 (3,81 %) |
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 »Вкупно резидентно население на Република Северна Македонија според етничката припадност, по населени места, Попис, 2021«. Državni zavod za statistiko Republike Severne Makedonije. Pridobljeno 9. maja 2024.
- ↑ »ДОАЃА ТОПЛОТЕН УДАР: Македонскиот рекорд го држи Демир Капија со 45,7 степени во 2007 година«. Denesen.mk (v makedonščini). 7. avgust 2019.
- ↑ »Поаѓање од Скопје«. mzt.mk (v makedonščini). Pridobljeno 8. maja 2024.
- ↑ »Demirkapijska klisura«. enciklopedija.hr (v hrvaščini). Leksikografski zavod Miroslav Krleža. Pridobljeno 9. maja 2024.
- ↑ 5,0 5,1 »И. Микулчиќ — Средновековни градови и тврдини во Македониjа - Општина НЕГОТИНО«. promacedonia.org (v makedonščini). Pridobljeno 9. maja 2024.
- ↑ 6,0 6,1 »History of Demir Kapija«. opstinademirkapija.gov.mk (v angleščini). 2. april 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. marca 2023.
- ↑ Philine von Oppeln (2017). Mazedonien: Unterwegs auf dem südlichen Balkan (v nemščini). Trescher. str. 274.
- ↑ 8,0 8,1 Evans, Thammy (2007). Macedonia: the Bradt travel guide. str. 264. COBISS 10159519. ISBN 978-1-841621-86-9.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
