Bondov albedo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Bondov albedo (tudi sferni albedo ali bolometrični albedo) je delež celotne vzporedno vpadajoče svetlobe, ki se odbije s površine telesa (običajno nebesnega telesa). Pri tem se upoštevajo vse valovne dolžine vpadajoče svetlobe. Bondov albedo lahko zavzame vrednosti med 0 in 1.Označujemo ga z Razlika A – 1 je delež, ki se je absorbiral.

Bondov albedo se v glavnem uporablja v planetarni astronomiji. Pomemben je za izračunavanje temperature atmosfere nebesnih teles.

Bondov albedo ima ime po ameriškem astronomu Georgu Phillipsu Bondu (1825 – 1865), ki je v letu 1861 objavil primerjave med svetlostjo nekaterih nebesnih teles. Bond je prvotno določil albedo te vrste samo za okrogla telesa, čeprav se da uporabiti tudi za druge oblike.

Fazni integral[uredi | uredi kodo]

Bondov albedo (A) je povezan z geometričnim albedom (p) na naslednji način

kjer q imenujemo fazni integral, ki je dan kot delež toka odbite svetlobe I(α) v fazni kot α (povprečje po vseh valovnih dolžinah in vseh azimutalnih kotih)

Fazni kot α je kot med izvorom sevanja (običajno Sonce) in smerjo opazovanja. Lahko zavzame vrednosti med 0° (za nazaj odbito svetlobo) in 180 ° (za smer proti izvoru).
Primer (opazovanje Lune): med opozicijo Lune je α zelo majhen (gledamo v smeri polne lune), kadar pa gledamo v smeri mlaja, je α blizu 180°.

Zgledi[uredi | uredi kodo]

Bondov albedo je lahko večji ali manjši od geometričnega albeda. Razlika je odvisna od površine in lastnosti atmosfere telesa.[1]:

Telo Bondov albedo Geometrični albedo
Merkur 0,119 0,138
Venera 0,75 0,84
Zemlja 0,29 0,367
Luna 0,123 0,113
Mars 0,16 0,15
Enkelad 0,99 1,4
Pluton 0,4 0,44-0,61

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]