Ansud

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ansud
Kralj Marija
Drugo marijsko kraljestvo
Kralj Drugega marijskega kraljestva
Vladanjeokoli 2423 – 2416 pr. n. št. srednja kronologija
PredhodnikIkun-Šamagan
NaslednikSa'umu
Rojstvo
Mari se nahaja v Sirija
Mari
Mari
Mari na zemljevidu Sirije

Ansud (bere se tudi Ianupu, Janup, Anubu, Gansud, Anusu in Hanusum),[1][2][3][4][5] je bil eden od prvih kraljev (lugal) Drugega marijskega kraljestva, ki je vladal okoli 2423-2416 pr. n. št.[6] Znan je po vojskovanju z mestno državo Ebla, omenjenem v pismu kasnejšega marijskega kralja Enna-Dagana.

Vladanje[uredi | uredi kodo]

Identiteta[uredi | uredi kodo]

Za koraldo (M. 4439), najdeno v Mariju, se je domnevalo, da je bila darilo urskega kralja Mesannepade marijskemu kralju Hanusumu (Gansudu).[7][8][9] Novi prevodi so pokazali, da je bila koralda darilo Mesannepadi kot sinu Meskalamduge:[10][11]

𒀭𒈗𒌦 𒈩𒀭𒉌𒅆𒊒𒁕 𒈗 𒋀𒀊𒆠 𒌉 𒈩𒌦𒄭 𒈗 𒆧𒆠 𒀀 𒈬𒈾𒊒
dlugal-kalam mes-an-ne2-pa3-da lugal uri5ki dumu mes-ug-du10 lugal kishki a munaru
"Bogu Lugalkalamu ("vladar dežele", identificiran kot Dagan ali Enlil), Mesannepada, kralj Ura, sin Meskalamduga, kralja Kiša, je posvetil to koraldo."
— Mesannepadova koralda[10][11][12][13][14][15]
Perla iz Marija[16]

Kako je koralda prišla Mari, ni jasno, vsekakor pa kaže na takratne povezave med Urom in Marijem.[9] Koralda je bila najdena v vrču, v katerem so bili tudi drugi predmeti iz Ura ali Kiša.[17]

Pismo Enna-Dagana je izjemno težko brati.[18] Beseda "Sa'umu" je v treh odstavkih pisma.[3] V drugem in tretjem odstavku se nanaša na Ansudovega naslednika Sa'umuja.[3][19] "Sa'umu" v prvem odstavku je Giovanni Pettinato prebral kot besedo anudu,[3] ki jo je Alfonso Archi prepoznal kot osebno ime vladarja Anubuja. Pri prepoznavanju si je pomagal s Seznamom sumerskih kraljev, ki vsebuje tudi kralje Marija in kralja Anbuja kot prvega monarha dinastije.[3] Po mnenju Michaela Astourja se beseda bere Anusu (Ansud) in je povezano s kraljem Hanusumom.[5]

Vojni pohodi[uredi | uredi kodo]

V Ansudovem pismu je zapis, da je porazil eblaitska vazalna mesta Aburu, Ilgi in Belan.[1] Omenjeno je tudi, da je za seboj pustil ruševine tudi v Labananskih gorah,[1] ki jih je Pettinato prepoznal kot libanonske.[20] Astour trdi, da je njegova domneva geografsko nemogoča. [20]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Davide Nadali (2007)."Monuments of War, War of Monuments: Some Considerations on Commemorating War in the Third Millennium BC". Orientalia 76 (4): 354. Pridobljeno 24. aprila 2015.
  2. ↑ Joan Aruz; Ronald Wallenfels (2003). Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus. str. 463. ISBN 9781588390431.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Cyrus Herzl Gordon; Gary Rendsburg; Nathan H. Winter (2002). Eblaitica 4: 57. ISBN 9781575060606.
  4. ↑ Nakl. Ceskoslovenské akademie věd (1969). Archiv Orientální, Volume 37 (francosko). str. 623.
  5. ↑ 5,0 5,1 Cyrus Herzl Gordon; Gary Rendsburg; Nathan H. Winter (2002). Eblaitica 4: 58. ISBN 9781575060606.
  6. ↑ William J. Hamblin (2006). Warfare in the Ancient Near East to 1600 BC. str. 242. ISBN 9781134520626.
  7. ↑ Mario Liverani (2013). The Ancient Near East: History, Society and Economy. str. 117. ISBN 9781134750849.
  8. ↑ Parrot, André (1965). "Les Fouilles de Mari". Syria, 220.
  9. ↑ 9,0 9,1 Orientalia, 38: 358. Gregorian Biblical BookShop.
  10. ↑ 10,0 10,1 Opis s fotografijo: Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus. Metropolitan Museum of Art. 2003. str. 143. ISBN 978-1-58839-043-1.
  11. ↑ 11,0 11,1 Orientalia, 73: 183. Gregorian Biblical BookShop.
  12. ↑ Orientalia 73. Gregorian Biblical BookShop.
  13. ↑ "CDLI-Archival View". cdli.ucla.edu.
  14. ↑ Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus. Metropolitan Museum of Art. 2003. ISBN 978-1-58839-043-1.
  15. ↑ "Mission archéologique de Mari" 4: 44, sl. 35, str. 53, sl. 36.
  16. ↑ Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus (v angleščini). Metropolitan Museum of Art. 2003. ISBN 978-1-58839-043-1.
  17. ↑ Matthews, Donald M. (1997). The Early Glyptic of Tell Brak: Cylinder Seals of Third Millennium Syria. Saint-Paul. str. 108. ISBN 978-3-525-53896-8.
  18. ↑ Martha A. Morrison; David I. Owen (1987). General Studies and Excavations at Nuzi 9/1. str. 12. ISBN 9780931464089.
  19. ↑ Douglas Frayne (2008). Pre-Sargonic Period: Early Periods, Volume 1 (2700-2350 BC). str. 761. ISBN 9781442690479.
  20. ↑ 20,0 20,1 Cyrus Herzl Gordon; Gary Rendsburg (1992). Eblaitica 3: 29. ISBN 9780931464348.
Ansud
Rojen: neznano Umrl: neznano
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Ikun-Šamagan (?) 		Kralj Marija
okoli 2423–2416 pr. n. št. 		Naslednik: 
Sa'umu
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ansud&oldid=5684957«