České Budějovice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ne zamenjajte za Moravské Budějovice.
České Budějovice
Statutarno mesto
Od zgoraj: Trg Otokarja II. Přemysla, mestni plavalni stadion, Stolnica svetega Nikolaja, Središče Máj, nakupovalno središče IGY, Filozofska fakulteta Univerze Južne Češke, okrajna bolnišnica
Od zgoraj: Trg Otokarja II. Přemysla, mestni plavalni stadion, Stolnica svetega Nikolaja, Središče Máj, nakupovalno središče IGY, Filozofska fakulteta Univerze Južne Češke, okrajna bolnišnica
Zastava České Budějovice
Zastava
Grb České Budějovice
Grb		Uradni logotip České Budějovice
Besedni znak
České Budějovice se nahaja v Češka republika
České Budějovice
České Budějovice
Lega Českih Budějovic na Češkem
Koordinati: 48°58′29″N 14°28′29″E / 48.97472°N 14.47472°E / 48.97472; 14.47472
Država Češka
Okraj Južnočeški
OkrožjeČeské Budějovice
Prvič omenjeno1251
Upravljanje
 • ŽupanjaDagmar Škodová Parmová (ODS)
Površina
 • Skupno5.571 km2
Nadm. višina
381 m
Prebivalstvo
 (2023-01-01)[1]
 • Skupno96.417
 • Gostota17 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
370 01
Spletna stranwww.c-budejovice.cz/en

České Budějovice (češko: [ˈtʃɛskɛː ˈbuɟɛjovɪtsɛ] (poslušaj)) je mesto v Južnočeškem okraju na Češkem. Ima približno 96.000 prebivalcev in je sedmo največje mesto v državi, pred Kraljevim Gradcem in za Olomucem. Leži v dolini Vltave na sotočju z Malšami.

České Budějovice so največje mesto v okraju ter njegova politična in trgovska prestolnica, sedež Rimskokatoliške škofije České Budějovice in Univerze Južne Češke. Znana je po pivovarni Budweiser Budvar. Zgodovinsko mestno jedro je dobro ohranjeno in zaščiteno kot mestni spomeniški rezervat.

Upravna delitev[uredi | uredi kodo]

České Budějovice sestavlja sedem mestnih četrti, imenovanih České Budějovice 1–7. České Budějovice 5 tvorijo eksklavo občinskega ozemlja.[2]

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Ime Budějovice izhaja iz slovanskega osebnega imena Budivoj, kar pomeni »vas Budivojevcev«. Tako se je imenovalo staro naselje Budivojovice. Ime se je najprej pojavilo kot Budoywicz, nato pa v različnih podobnih oblikah. Nemško ime je nastalo s prečrkovanjem in skrajšanjem češkega imena. Ko je bilo kraljevo mesto ustanovljeno leta 1265, se je ime pojavilo kot Budwoyz, nato pa so ga prilagodili kot Budweis. V latinščini se je uporabljalo ime Budvicium. Po husitski revoluciji v prvi polovici 15. stoletja se je pojavilo ime České Budějovice (»Bohemske Budějovice«), ki jih je razlikovalo od Moravskih Budějovic.[3]

Od sredine 18. stoletja, ko je nacionalna napetost dosegla vrhunec in se je ime začelo jemati z nacionalnega vidika, pa je prišlo do razlikovanja. Češčina je še naprej uporabljala České Budějovice, v nemščini pa se je rabilo brez pridevnika – Budweis.[3] Ni bilo nevarnosti zmede, Moravské Budějovice so nemško Budwitz. To stanje se je ohranilo kljub dejstvu, da so leta 1920 češkoslovaške oblasti České Budějovice in Böhmisch Budweis v nemščini razglasile za uradno ime mesta.[3][4] Po drugi strani pa je bilo pod protektoratom uradno ime samo Budweis v nemščini in Budějovice v češčini.[3]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Turistična ladja na reki v Čeških Budějovicah

České Budějovice ležijo približno 120 kilometrov južno od Prage. Mesto leži v Českobudějoviški kotlini, manjši vzhodni del sega v Třeboňsko kotlino. Mesto se je večinoma razprostiralo po ravnini, tako da je bilo skoraj ravno v notranjih delih s hribovitimi predeli v vzhodnih predmestjih. Najvišja točka leži na približno 560 metrih nadmorske višine.

Češke Budejovice ležijo v dolini reke Vltave, ob njenem sotočju z Malšami. Na severozahodnem delu občinskega ozemlja se nahaja sklop velikih ribnikov. Največji ribnik je Novohaklovský s površino 47,2 hektarjev.[5] Več ribnikov je v naravnem rezervatu Vrbenské rybníky.[6]

Podnebje[uredi | uredi kodo]

České Budějovice imajo hladnejšo in mokro celinsko različico vlažnega celinskega podnebja (Köppen Dfb) s povprečno letno temperaturo 83 °C. Obstajajo štirje letni časi, z mračno suho zimo med začetkom decembra in začetkom marca, sončno in bolj vlažno pomlad med polovico marca in polovico maja, ki se spremeni v deževno in toplo poletje konec maja in v začetku septembra, ko se začne suha jesen, ki traja do konec novembra. V večini let je med 1550 in 1800 sončnih ur.

Podnebni podatki za České Budějovice (1991–2020)
Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Letno
Rekordno visoka temperatura °C 18.3 20.2 23.7 29.9 32.6 36.3 36.8 36.9 34.8 26.1 20.7 15.6 36.9
Povprečna visoka temperatura °C 3.3 5.3 9.9 15.7 20.3 23.8 26.0 25.8 20.1 14.2 7.8 4.0 14.7
Povprečna dnevna temperatura °C −0.3 0.8 4.5 9.4 14.0 17.6 19.2 18.7 13.7 8.8 4.1 0.6 9.3
Povprečna nizka temperatura °C −3.5 −3.2 0.0 3.5 7.9 11.5 13.2 12.9 9.0 5.1 1.3 −2.3 4.6
Rekordno nizka temperatura °C −20.5 −22.4 −17.4 −6.4 −0.7 1.9 5.1 4.7 −0.7 −8.3 −13.4 −23.6 −23.6
Povprečna količina padavin mm 29.3 23.2 38.9 37.9 74.3 102.0 95.0 92.2 57.9 43.0 36.9 28.7 659.3
Povp. št. dni s padavinami (≥ 1.0 mm) 7.3 5.7 8.5 7.1 10.7 10.3 10.8 9.2 8.0 7.5 7.9 6.9 100.1
Povp. št. sončnih ur 58.4 87.1 132.5 187.7 208.6 224.9 232.8 227.2 160.9 113.6 59.2 53.3 1.746,4
Vir: Nacionalna uprava za oceane in atmosfero (NOAA)[7]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Tramvaji na Ulici Radeckega (sedaj Žižkova ulica), okoli 1909

Prva pisna omemba Budějovic je iz leta 1251, ko so bile le vas.[3] Kraljevo mesto je na svojem mestu leta 1265 ustanovil češki kralj Otokar II. Umestitev in načrtovanje mesta je izvedel kraljev vitez Hirzo. Nemško govoreči naseljenci so prihajali iz Češkega gozda in Zgornje Avstrije.[8] Kraljevo mesto je nastalo kot osnova kraljeve moči v Južni Češki in kot protiutež močni plemiški hiši Rosenberg, ki je izumrla leta 1611.

Leta 1341 je češki kralj Ivan dovolil judovskim družinam prebivati znotraj mestnega obzidja in prvo sinagogo so zgradili leta 1380. V poznem 15. in začetku 16. stoletja pa se je zgodilo več pogromov. Od husitskih vojn je bilo mesto tradicionalno branik rimskokatoliške cerkve med dolgotrajnimi verskimi spopadi v Kraljevini Češki. Češke Budjejovice so bile od leta 1526 del habsburške monarhije in so v tridesetletni vojni ostale zveste podpornice cesarja Ferdinanda II.. Češke Budejovice je na kratko zasedla Prusija med šlezijskimi vojnami in vojno med Habsburžani in francosko vojsko leta 1742.

Leta 1762 so piaristi tu ustanovili gimnazijo, cesar Jožef II. pa je leta 1785 ustanovil škofijo. Leta 1847 so proizvodnjo svinčnikov Koh-i-Noor Hardtmuth preselili z Dunaja v Budějovice. Adalbert Lanna starejši je poleg Josepha Hardtmutha sodil med najvidnejše mestne industrialce 19. stoletja. V njegovem času so Budějovice postale glavno trgovsko središče. Konjsko železnico České Budějovice–Linz so zgradili v letih 1825–1832 in je postala druga najstarejša javna proga v celinski Evropi (za progo Saint Étienne-Andrézieux v Franciji).[9]

Mesto je ostalo nemško govoreča enklava do leta 1880, potem pa so Čehi postali večina. Do konca 2. svetovne vojne je mesto vsebovalo precejšnjo nemško manjšino (približno 15,5 % leta 1930). Na primer, razmerje med Nemci in Čehi je bilo leta 1880: 11.829 Nemcev proti 11.812 Čehom, leta 1890: 11.642 proti 16.585, leta 1900: 15.400 proti 23.400, leta 1910: 16.900 proti 27.300 in leta 1921: 7.415 do 35.800.[10]

Med 2. svetovno vojno je mesto zasedla nacistična Nemčija. Okupatorji so v mestu upravljali gestapovski zapor[11] in prisilno delovno taborišče.[12] V zadnji fazi vojne, marca 1945, je bila ranžirna postaja České Budějovice dvakrat tarča napadov Vojnega letalstva Kopenske vojske ZDA, ki so močno poškodovali mesto in povzročili veliko izgubo življenj. Ob koncu vojne, 9. maja 1945, so sovjetske čete mesto osvobodile. Vso nemško prebivalstvo so leta 1945 po Beneševih odlokih in potsdamskem sporazumu izgnali.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Zgodovinsko prebivalstvo
Leto Preb.  ±%  
1869 19.232—    
1880 26.039+35.4%
1890 32.134+23.4%
1900 45.524+41.7%
1910 54.786+20.3%
Leto Preb.  ±%  
1921 57.557+5.1%
1930 59.079+2.6%
1950 55.709−5.7%
1961 64.661+16.1%
1970 76.699+18.6%
Leto Preb.  ±%  
1980 88.448+15.3%
1991 97.243+9.9%
2001 97.339+0.1%
2011 93.715−3.7%
2021 95.664+2.1%
Vir: Popisi prebivalcev[13][14]

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

České Budějovice so gospodarsko središče celotnega Južnočeškega okraja in sedež mnogih velikih korporacij. Največji delodajalci s sedežem v Čeških Budejovicah in vsaj 1000 zaposlenimi so:[15]

gospodarska entiteta število zaposlenih glavna dejavnost
Bolnišnica České Budějovice 4.000–4.999 zdravstvena nega
dm-drogerie markt 3.000–3.999 maloprodaja
Robert Bosch 3.000–3.999 avtomobilska industrija
Univerza Južne Češke 2.000–2.499 izobraževanje
ČEVAK 1.000–1.499 delovanje vodnogospodarske infrastrukture
E.ON Česká republika 1.000–1.499 distributer električne energije in zemeljskega plina
Jednota 1.000–1.499 maloprodaja
Groz-Beckert Czech 1.000–1.499 proizvodnja orodij za tekstilno industrijo
Madeta 1.000–1.499 mlečni izdelki
Swietelsky stavební 1.000–1.499 gradbeništvo

Pivovarstvo[uredi | uredi kodo]

Pivovarna Budweiser Budvar
Budweiser Budvar, eno najbolj znanih piv na svetu
Glavni članek: Budweiser Budvar.

Budějovice so že dolgo znane po pivu, ki ga tam varijo že od 13. stoletja. Leta 1256 so tam ustanovili pivovarno Svitavy, ki so jo zaprli leta 2002.[16] Nekaj časa je bilo mesto cesarska pivovarna cesarja Svetega rimskega cesarstva in Budweiser Bier (tj. pivo iz Budweisa)[17] je poleg Pilsnerja iz Plzna postal eden najbolj znanih ležakov. Pivovarstvo ostaja pomembna gospodarska panoga.

Največja pivovarna, ustanovljena leta 1895, je Budweiser Budvar, ki ima zakonske pravice za trženje svojega piva pod blagovno znamko »Budweiser« v večjem delu Evrope. Isti izdelek se prodaja tudi drugje pod imeni »Budvar« in »Czechvar« zaradi pravnih nesoglasij z Anheuser-Busch glede blagovne znamke Budweiser. Anheuser-Busch prodaja svoje pivo kot »Bud« v večini Evropske unije. Ameriški ležak so prvotno zvarili kot imitacijo slavnega bohemskega izvirnika, vendar je sčasoma razvil svojo lastno identiteto in dosegel izjemen komercialni uspeh. Anheuser-Busch je dal ponudbe za odkup češke pivovarne, da bi zagotovil globalne pravice do imena »Budweiser«, vendar je češka vlada zavrnila vse takšne ponudbe, saj je češko ime Budweiser obravnavala kot stvar nacionalnega ponosa.

Najstarejša delujoča in druga največja pivovarna, ustanovljena leta 1795, se je v času komunizma preimenovala v »Pivovar Samson«, s čimer je zamenjala prvotno nemško ime Budweiser Bürgerbräu. Izvažala je tudi, največ pod blagovno znamko »Samson« in »Crystal«. Pred kratkim so ponovno pridobili pravice do poimenovanja za Budweiser za Evropo, medtem ko od leta 2005 ponujajo »B. B. Bürgerbräu« v ZDA.

Transport[uredi | uredi kodo]

Trolejbus Škoda 25Tr v mestnem prometu

Evropska cesta E55 (odsek od Prage do češko-avstrijske meje pri Dolnem Dvořištu) poteka skozi České Budějovice. Odsek od Prage do Českih Budějovic tvori avtocesta D3 in (kjer avtocesta ni dokončana) cesta I/3. Odsek od Českih Budějovic do češko-avstrijske meje tvori cesta I/3. Druga pomembna cestna povezava je cesta I/20 (del evropske ceste E49), ki povezuje České Budějovice s Plznom in Karlovymi Vari.

Češko-avstrijski družbi Železnica cesarja Franca Jožefa leta 1868 in Železnica cesarice Elizabete leta 1871 sta prek Čeških Budějovic zgradili neposredni mednarodni železnici, ki povezujeta Dunaj s Plznom in Prago s Zürichom, preko Linza in Salzburga. Sedaj so najpomembnejše delujoče proge Praga–Češke Budejovice, Češke Budejovice–Linz in Plzen–Jihlava. Mesto povezujejo štiri železniške postaje. Glavna postaja se imenuje České Budějovice. Druge postaje v mestu so Severna postaja České Budějovice, Južna postaja České Budějovice in Nové Hodějovice.[18]

Javno domače in mednarodno Letališče České Budějovice leži 6 km jugozahodno od Českih Budějovic, na ozemlju občin Planá in Homole.

Prevoz znotraj mesta zagotovljajo avtobusi in trolejbusi. Avtobusi imajo 16 linij (vključno s 3 električnimi avtobusi), trolejbusi pa 7 linij. Transportno podjetje je v lasti mesta.[19]

Šport[uredi | uredi kodo]

Prizorišča[uredi | uredi kodo]

Plavalni stadion České Budějovice

Češke Budějovice so kraj mnogih športnih objektov in nacionalnih stadionov, vključno z nogometnim Stadionom Střelecký ostrov, hokejsko dvorano Budvar Arena in atletskim stadionom Sokol. Plavalni stadion České Budějovice ima 50-metrski notranji bazen, bazen za potapljanje, savne, zunanji bazen in otroški bazen. Po posodobitvi leta 1998 so bil dozidali pokrit tobogan in po posodobitvi leta 2017 novo masažno kad.

Spidvej je bil pomemben šport v mestu od 18. septembra 1956 do 1. julija 1973. Spidvejski stadion na Dlouhi louki, pri Na Sádkách, so odprli septembra 1955 in je imel zmogljivost 30.000 gledalcev.[20] Steza je bila dolga 485 metrov in mestna ekipa je sodelovala na uvodnem Češkoslovaškem ekipnem prvenstvu v spidveju leta 1956.[21] V letih 1957/58 so znotraj spidveja zgradili atletsko stezo.

Večji športni klubi[uredi | uredi kodo]

Mestne zanmenistosti[uredi | uredi kodo]

Črni stolp in Stolnica svetega Nikolaja
Stolp Železna devica

Zgodovinsko mestno jedro je dobro ohranjeno in je z zakonom zaščiteno kot mestni spomeniški rezervat.[22]

Med glavnimi znamenitostmi mesta in najbolj obiskanimi turističnimi destinacijami je Črni stolp (Černá věž). Zgrajen je bila v letih 1550–1577 kot stražni stolp in zvonik. Visok je 72 m, na vrh pa vodi 225 lesenih stopnic. Stolp je opremljen s šestimi zvonovi.[23]

Stolp Železna devica (Železná panna) in stolp Rabenštejn sta nekdanja zapora iz 14. stoletja in dva od redkih ostankov gotskih utrdb starega mesta.

Mestni trg[uredi | uredi kodo]

Pogled iz zraka na zgodovinsko središče

Zgodovinsko mestno jedro tvori velik Trg Otokarja II. Přemysla in njegova okolica. Mestni trg ima obliko pravilnega kvadrata in sodi med največje trge v državi.[24] Na trgu se vrstijo renesančne in baročne hiše z arkadami. Večina hiš ima gotsko jedro.[25]

Sredi trga je Samsonov vodnjak (Samsonova kašna). Gre za baročni vodnjak, zgrajen v letih 1721–1727, ki je največji vodnjak na Češkem s premerom 17 m. Prvotno ni bil le okras, ampak je služil tudi za oskrbo mesta z vodo iz Vltave.[26] Ob vodnjaku je tako imenovana izgubljena skala, edini ostanek prvotnega tlaka.

Mestna hiša je najbolj izrazita hiša na trgu. Prvotno je bila renesančna hiša iz sredine 16. stoletja, v letih 1727–1730 popolnoma baročno prezidana po načrtih Antona Erharda Martinellija. Fasada s tremi stolpi je okrašena s štirimi alegoričnimi skulpturami. Na najvišjem stolpu je kariljon iz leta 1995. Mestna hiša še danes služi svojemu namenu, ponuja pa tudi vodene oglede.[27]

Sakralni spomeniki[uredi | uredi kodo]

Cerkev Marijinega prikazanja (zadnja stran)

Dominikanski samostan s Cerkvijo Marijinega prikazanja je najstarejši spomenik v zgodovinskem središču mesta. Samostan so ustanovili leta 1265 skupaj z mestom. Prvotno gotske stavbe so prezidali v baročnem slogu. Samostan so ukinili leta 1785. Leta 1865 so cerkev predelali v neogotskem slogu.[28]

Nekdanji kapucinski samostan so ustanovili leta 1614. Cerkev svete Ane so zgradili v zgodnjem baročnem slogu v letih 1615–1621. Samostan so ukinili leta 1804, njegovo zgradbo pa so v letih 1843–1844 prezidali v neoklasicističnem slogu. V 1980-ih so cerkev spremenili v koncertno dvorano.[29]

Stolnica svetega Nikolaja je triladijska bazilika, ki se nahaja v bližini glavnega mestnega trga. Ustanovljena je bila leta 1265. Po požaru leta 1641 so jo prezidali v renesančnem slogu. Leta 1785 so jo povišali v stolnico.[30]

Cerkev Svete družine so zgradili v neogotskem slogu v letih 1886–1887. Ima dragoceno notranjo opremo Beuronske umetniške šole.[31]

Cerkev svetega Janeza Krstnika in Prokopija je bila ustanovljena v prvi polovici 13. stoletja, v prvotni vasi pred ustanovitvijo kraljevega mesta. Velikokrat so jo razširili in spremenili. Sedanjo podobo je dobila po prenovi leta 1872. Poleg cerkve je najstarejše pokopališče v Čeških Budějovicah z mnogimi dragocenimi nagrobniki.[32]

Muzeji[uredi | uredi kodo]

Muzej Južne Češke

Muzej Južne Češke je bil ustanovljen leta 1870 in odprt za javnost leta 1877 v hiši poleg mestne hiše. Sedanji muzej so zgradili v neorenesančnem slogu v letih 1899–1901 in odprli leta 1903. Muzej ima štiri stalne razstave: arheološko, naravoslovno, geološko in etnografsko.[33]

Muzej konjske železnice je podružnica Muzeja Južne Češke. Nahaja se v nekdanji stražarnici na mestu, kjer se je začela Konjska železnica České Budějovice–Linz. Hiša, kot tudi vsi ohranjeni odseki konjske železnice, je zavarovana kot nacionalni kulturni spomenik.[9]

V literaturi[uredi | uredi kodo]

Mesto je eno glavnih dogajališč v romanu Dobri vojak Švejk Jaroslava Haška. České Budějovice so prizorišče in so bile delovni naslov za predstavo Nesporazum (Le Malentendu) Alberta Camusa.

Znane osebnosti[uredi | uredi kodo]

Glavna kategorija: Ljudje iz Českih Budějovic

Pobratena in partnerska mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: seznam pobratenih in partnerskih mest na Češkem
Pobratena in partnerska mesta[34]
Linz  Avstrija
Lorient  Francija
Nitra Zastava Slovaške Slovaška
Passau  Nemčija
Suhl  Nemčija

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Population of Municipalities – 1 January 2023«. Češki statistični urad. 23. maj 2023.
  2. ↑ »Části obcí«. Územně identifikační registr ČR (v češčini). Pridobljeno 14. novembra 2023.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 »Jméno města«. Encyklopedie Českých Budějovic (v češčini). NEBE. Pridobljeno 20. februarja 2022.
  4. ↑ Výnos ministerstva vnitra ČSR č.j. 10.454/20, Věstník ministerstva vnitra republiky československé, II. ročník (v češčini), 1920
  5. ↑ »Novohaklovský rybník« (v češčini). Klub českých turistů Tábor. Pridobljeno 20. februarja 2022.
  6. ↑ »Vrbenské rybníky« (v češčini). Klub českých turistů Tábor. Pridobljeno 20. februarja 2022.
  7. ↑ »World Meteorological Organization Climate Normals for 1991-2020 — České Budějovice« (v angleščini). Nacionalna uprava za oceane in atmosfero (NOAA). Pridobljeno 12. januarja 2024.
  8. ↑ Schreiber (2019), str. 1.
  9. ↑ 9,0 9,1 »Muzeum koněspřežky« (v češčini). Muzej Južne Češke v Českih Budějovicah. Pridobljeno 28. junija 2023.
  10. ↑ King (2018).
  11. ↑ »Gestapogefängnis Budweis«. Bundesarchiv.de (v nemščini). Pridobljeno 7. novembra 2012.
  12. ↑ »Arbeitserziehungslager Budweis«. Bundesarchiv.de (v nemščini). Pridobljeno 7. novembra 2021.
  13. ↑ »Historický lexikon obcí České republiky 1869–2011 – Okres České Budějovice« (v češčini). Češki statistični urad. 21. december 2015. str. 1–2.
  14. ↑ »Population Census 2021: Population by sex«. Public Database. Češki statistični urad. 27. marec 2021.
  15. ↑ »Registr ekonomických subjektů«. Business Register (v češčini). Češki statistični urad. Pridobljeno 7. februarja 2023.
  16. ↑ »Czech Breweries«. www.europeanbeerguide.net (v angleščini).
  17. ↑ glej vnos za ponedeljek, 4. februarja 2008 na 365 Amazing Trivia Facts (Workman Publishing, 2008).
  18. ↑ »Detail stanice České Budějovice« (v češčini). České dráhy. Pridobljeno 4. oktobra 2023.
  19. ↑ »Základní informace« (v češčini). Dopravní podnik města České Budějovice. Pridobljeno 4. oktobra 2023.
  20. ↑ »Fotbal a hokej mohly ploché dráze diváky jen závidět«. Ceskobudejovicky Denik (v cz). Pridobljeno 28. marca 2024.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  21. ↑ »Czechoslovak Team Championship«. Speedway History (v poljščini). Pridobljeno 28. marca 2024.
  22. ↑ Predloga:Navedi spletr
  23. ↑ »Black Tower« (v angleščini). City of České Budějovice. Pridobljeno 28. junija 2023.
  24. ↑ »České Budějovice« (v češčini). CzechTourism. Pridobljeno 28. junija 2023.
  25. ↑ »Přemysla Otakara II Square« (v angleščini). City of České Budějovice. Pridobljeno 28. junija 2023.
  26. ↑ »Samsonova kašna v Českých Budějovicích« (v češčini). CzechTourism. Pridobljeno 28. junija 2023.
  27. ↑ »České Budějovice Town Hall« (v angleščini). City of České Budějovice. Pridobljeno 28. junija 2023.
  28. ↑ »Dominikánský klášter s kostelem Obětování P. Marie« (v češčini). Inštitut za nacionalno dediščino. Pridobljeno 6. novembra 2023.
  29. ↑ »Klášter kapucínský (bývalý)« (v češčini). Inštitut za nacionalno dediščino. Pridobljeno 6. novembra 2023.
  30. ↑ »Kostel sv. Mikuláše« (v češčini). Inštitut za nacionalno dediščino. Pridobljeno 6. novembra 2023.
  31. ↑ »Kostel sv. Rodiny« (v češčini). Inštitut za nacionalno dediščino. Pridobljeno 6. novembra 2023.
  32. ↑ »Kostel sv. Jana Křtitele a sv. Prokopa« (v češčini). Inštitut za nacionalno dediščino. Pridobljeno 6. novembra 2023.
  33. ↑ »Jihočeské muzeum v Českých Budějovicích« (v češčini). CzechTourism. Pridobljeno 28. junija 2023.
  34. ↑ »Partnerská města« (v češčini). Statutární město České Budějovice. Pridobljeno 20. februarja 2022.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • King, Jeremy (2018), Budweisers into Czechs and Germans: A Local History of Bohemian Politics, 1848–1948, Princeton University Press, ISBN 978-0-691-18638-2
  • Schreiber, Rene (2019), Budweis / Ceske Budejovice: Eine südböhmische Stadt

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: České Budějovice.
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: České Budějovice
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=České_Budějovice&oldid=6209755«