Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Slovo od mladosti 03.jpg

Slika:Slovo od mladosti 03.jpg[uredi | uredi kodo]

Info: Odlomek iz rokopisa pesmi Slovo od mladosti, prve prave Prešernove romantične pesmi, ki je nastala 1829 in bila 1830 objavljena v prvem zvezku Krajnske čbelice. Ta rokopis (napisan še v bohoričici) in v gajici napisan rokopis pesmi Dohtar je v zasebni lasti hranil Evgen Favetti. Rokopisa sta bila slovenski javnosti neznana do julija 2016, ko ju je Luka Zibelnik, lektor za sloveščino v Clevelandu, prinesel pokazat v Ljubljano, kjer sta bila 6. julija 2016 v prostorih Filozofske fakultete prvič javno predstavljena. Najdba Prešernovih rokopisov je izjemnega pomena, saj je od zadnjega takega dogodka minilo skoraj 60 let. Vir: Dlib
Za --M★Zaplotnik ^edits 16:24, 10. julij 2016 (CEST)[odgovori]
Za Sem vesel, da sta rokopisa naložena že tudi v Zbirki. Nisem vedel, da je Prešeren pisal tudi v gajici; kdaj pa je zamenjal pisavo? --Eleassar ^pogovor 22:18, 10. julij 2016 (CEST)[odgovori]

Eleassar, dobro vprašanje. V resnici nikoli ni prestopil od enega črkopisa k drugemu, ok. 1840 je uporabljal enakovredno oba, nekje po 1845 pa je bilo v slovenskem kulturnem prostoru že jasno, da bo gajica dokončno premagal ostale pisave iz črkarske pravde; rokopis pesniške zbirke je tako pripravil že v gajici (c:File:France Prešeren - Cenzurni tiskarski rokopis Poezij.pdf), po drugi strani pa je Zdravljico – rokopisnih variant te pesmi se je ohranilo več kot katere koli druge njegove pesmi – od nastanka 1844 do smrti pilil in prepisoval v obeh črkopisih (c:File:France Prešeren - rokopis pesmi Zdravljica.pdf, c:File:Prečrtana kitica Zdravljice.jpg, c:File:Bohoricica rokopis presern 1848 zdravlica (fragment).jpg). K izbiri črkopisa so gotovo pripomogle tudi okoliščine objave; Prešeren je vedel, kateri urednik pri kateri reviji je naklonjen gajici in kateri še bohoričici. A tudi tu stvari niso enoznačne; Kmetijske in rokodelske novice v literarni zgodovini veljajo za časopis, ki je ogromno prispeval k uvedbi gajice in nasploh poenotenega standarda pisane slovenščine na sredini 19. stoletja; a ko so 1844 v Novicah na Bleiweisovo pobudo ponatisnili Prešernov Krst pri Savici, so uporabili kar verzijo v bohoričici (http://nl.ijs.si/imp/nuk/facs/NUKP14041-1844/00423170_l.jpg), v kateri je Krst izšel že 1836; Bleiweis se očitno ni mučil s prečrkovanjem, kot bi od njega kot prelomnega kulturnega delavca morda pričakovali. Bleiweisove Novice so sploh zanimiv črkopisni fenomen, konec 1844 imaš primere (http://nl.ijs.si/imp/nuk/facs/NUKP14041-1844/00423216_l.jpg ali kakšna druga stran iz decembra 1844 na http://nl.ijs.si/imp/nuk/dl/NUKP14041-1844.html), ko se na eni strani te revije pojavita oba črkopisa, bohoričica in gajica. Kot rečeno, po 1845 "zmaga" gajica.

Gajica se v Prešernovih rokopisih pojavi že pred 1840, npr. c:File:France Prešeren - rokopis pesmi V spominj Matija Čopa (fragment osnutka).jpg, c:File:France Prešeren - rokopis pesmi Pevcu.jpg, vendar je druga verzija pesmi Pevcu še v bohoričici (http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/ponudba/1996/preseren/slike/pevcu.jpg) in je bila v tem črkopisu (in pod drugačnim naslovom) tudi prvikrat objavljena (http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTNGN1RM). M★Zaplotnik ^edits 23:56, 10. julij 2016 (CEST)[odgovori]

Hvala za izčrpen in poglobljen odgovor, MZaplotnik. --Eleassar ^pogovor 00:48, 11. julij 2016 (CEST)[odgovori]

zelo Za — Yerpo ^Ha? 06:48, 11. julij 2016 (CEST)[odgovori]
Za bi bilo pa fino ce se tekst malo poravna z robom --Miha 11:45, 13. julij 2016 (CEST)[odgovori]
Za --romanm (pogovor) 10:33, 25. julij 2016 (CEST)[odgovori]

Izbrana za 35. t. 2016.--M★Zaplotnik ^edits 09:13, 3. avgust 2016 (CEST)[odgovori]