Teorem vzorčenja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Spekter frekvenčno navzgor omejenega signala

Teorém vzórčenja (tudi Nyquist-Shannonov teorem) je eno osnovnih načel teorije informacij in diskretne obdelave signalov. Vzorčenje pomeni postopek prevedbe zveznega signala v diskretnega, torej v neko številsko zaporedje. Teorem pravi:

Če je najvišja frekvenca, prisotna v signalu x(t), B hertzov, je ta signal mogoče popolnoma določiti, če poznamo njegove vrednosti v točkah, ki so med seboj oddaljene vsaj \frac{1}{2B} s.

Drugače povedano: da dobimo popolno sliko signala z najvišjo frekvenco B, ga je potrebno vzorčiti s frekvenco f_{vz} \ge 2B .

Ker v praksi signalu ne moremo popolnoma omejiti najvišje frekvence, se moramo zavedati, da v resničnih sistemih signale vedno vzorčimo s frekvencami, višjimi od tistih, ki jih določi teorem.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]