Boeing YAL-1

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani ABL YAL-1A)
Skoči na: navigacija, iskanje
YAL-1 Airborne Laser
ABL med letom
Vloga Leteči laser
Proizvajalec/-ci Boeing
Krstni polet 18. julij 2002
Status Preklican
Glavni uporabnik USAF
Število izdelanih 1
Razvit iz Boeing 747-400F

Boeing YAL-1 Airborne Laser Testbed (prej Airborne Laser) - "Leteči laser" je predelan Boeing 747-400F oborožen z kemičnim laserjem tipa COIL (chemical oxygen iodine laser). Uporabljal naj bi se za uničevanje taktičnih balističnih raket (TBM), ko so le-te še v fazi pospeševanja.[1]Laser bi uničil rakete tako, da bi močno segrel njihovo ohišje in te bi potem razpadle. Vsak 747 naj bi bil sposoben okrog 20 visokoenergijskih strelov, oziroma 40 manj močnih. Za ponovno napolnjenje laserja bi moralo letalo pristati. Sistem naj bi se primarno uporabljal proti TBM, lahko pa tudi protiu ICBM raketam, ki letijo hitreje. YAL-1 bi tarčo uničil z razdalje 300-600 kilometrov.

Sistem YAL-1 so testirali leta 2007 z z šibkejšim laserjem proti leteči tarči[2]. Leta 2010 so uporabili bolj močan laser in uspešno uničili dve testni raketi.[3] Vendar so kljub tem leta 2010 ustavili financiranje in decembra 2011 povsem ukinili program, ker naj ne bi bil prekompleksen, predrag in neuporaben v praksi.

Cena enega letala naj bi bil okrog milijardo in pol ameriških dolarjev, na leto bi obratovanje stalo 100 milijonov $.

YAL-1 novembra 2004, v Edwards AFB

V 1980ih je Airborne Laser Laboratory nameščen na Boeing NKC-135A uspešno uničil več raket.[4]

Sistem ABL je razvijalo več pogodbenikov, Boeing Defense, Space & Security bi priskrbel letalo, Northrop Grumman bi dobavil COIL laser in Lockheed Martin nosno kupolo in sistem kontrole ognja.

COIL sistem je težak in velikih dimenzij. Ima šest odsekov, vsak težak tri tone, celoten sistem zaseda skoraj celoten tovorni prostor Boeinga 747. Laser izstreli v 5-sekundnem sunku enako količino energije kot ameriško gospodinjstvo porabi v eni uri.

Tehnične specifikacije[uredi | uredi kodo]

Splošne karakteristike

Zmogljivost

  • Maks. hitrost: Mach 0,92 (630 mph, 1015 km/h) at 35000 čevljev
  • Potovalna hitrost: Mach 0,84 (575 mph, 925 km/h) at 35000 čevljev

Oborožitev

Letalska elektronika

  • 1 × ABL infrared detector system
  • 2 × Target Illuminator lasers

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "DoD 4120.15-L, Model Designation of Military Aerospace Vehicles". U.S. Department of Defense. May 12, 2004. 
  2. ^ "Airborne Laser returns for more testing". Air Force. 
  3. ^ Wolf, Jim (February 12, 2010). "U.S. successfully tests airborne laser on missile". reuters.com. 
  4. ^ "Airborne Laser Laboratory". globalsecurity.org. 

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • F. Tarsha-Kurdi, T. Landes, P. Grussenmeyer, E. Smigiel. ”New approach for automatic detection of buildings in airborne laser scanner data using first echo only”. Workshop of the ISPRS. Com III, Photogrammetric computer vision PCV '06 Bonn, Germany 20 – 22 September 2006.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]