Portal:Literatura

Herta Müller
Herta Müller
	Herta Müller (leta 2007)
Poklic	pisateljica
Narodnost	nemška, romunska
Obdobje	konec 20., začetek 21. stoletja
Pomembnejša dela	The Land of Green Plums, Everything I Possess I Carry With Me
Pomembnejše nagrade	Nobelova nagrada za književnost 2009
Zakonci	Richard Wagner

Ločil bom peno od valov
Avtor	Feri Lainšček
Država	Slovenija
Jezik	slovenščina
Žanr	roman
Založnik	Študentska založba
Datum izida	2003
Št. strani	317
ISBN	961-6446-31-2

uredi

Literarni portal

Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. roman, sonet, tragedija, idilična povest. V ožjem pomenu obsega samo dela besedne umetnosti (leposlovje, beletristika), tj. besedil v umetnostnem jeziku, v širšem pa tudi žanre drugačnega značaja: dnevnike, pisma, spomine, pridige, molitve itd.

uredi

Izbrano delo

Ločil bom peno od valov (COBISS) je roman Ferija Lainščka; izšel je leta 2003 pri Študentski založbi.

Roman je sestavljen iz treh novel. V prvi noveli srečamo Elico Serš kot nedolžno, samotarsko dekle, ki z materjo živi na prekmurskem podeželju. Od tam jo reši rečni nadzornik Ivan Spransky. Elica prestopi v meščanski murskosoboški svet, zaslepljena s svojimi čustvi do Ivana in v prepričanju, da ji ta vrača enako močna čustva. Od njega je ne odvrne niti spoznanje, da mož pridobiva premoženje na nezakonit način.

V drugi noveli se Elica bralcu izkaže kot vedno bolj negotova, njen mir pa kali tudi vandrovka, ki se pojavi v Soboti in ki obupno išče moža – ta jo je namreč zapustil zaradi njene neplodnosti.

V tretji noveli Elica prestopi mejo in začne varati moža. Čuti, da jutra, ki jih preživlja z ljubimcem Andijem, »take bližine niso le jemanje in dajanje, temveč so lahko tudi skupna žerjavica in dotikanje lepega. In razvidno ji je končno, da ljubezen ni plačilo, niti dar ali miloščina, ampak čudež, da nekdo lahko čuti enako kot ti.«

Roman se konča s pobegom Elice z ljubimcem, njen mož pa do smrti misli, da je njegovo ženo vzela Mura s svojimi valovi.

Arhiv

uredi

Izbrani avtor

Herta Müller, nemška pisateljica, pesnica in esejistka, dobitnica Nobelove nagrade za književnost, * 17. avgust 1953, Niţchidorf, Romunija.

Pogosto piše o življenju v romunski diktaturi.

Družina Herte Müller je pripadala nemški manjšini v Romuniji. Rojena je bila kot banatska Nemka v Banatu. Njen ded je bil premožen kmet in trgovec. Pod komunističnim režimom v Romuniji so ga razlastili. Njeno mater so deportirali na dolgoletno prisilno delo v Sovjetsko zvezo. Njen oče, nekdanji vojak oboroženih enot SS, se je preživljal kot voznik tovornjaka. Po maturi je študirala germanistiko in romunistiko na univerzi v Temišvaru. Od leta 1976 je Herta Müller delala kot prevajalka v strojni tovarni, vendar so jo leta 1979 odpustili, ker je zavrnila sodelovanje z romunsko Securitate. Preživljala se je z začasnim poučevanjem v šolah, med drugim na nemškem liceju Nikolausa Lenaua v Temišvaru, pa tudi v vrtcih in z zasebnim poučevanjem nemščine. V Temišvaru je bila edina ženska med mladimi pisatelj v krogu pesnika in časopisnega urednika Nikolausa Bergwangerja. Kot vse objave je njena prva knjiga Nižave (Niederungen), katere rokopis je založba pred objavo v Romuniji zadrževala več kot štiri leta, lahko izšla leta 1982 le v močno cenzurirani različici. Nekateri banatski Nemci so to knjigo razumeli kot »zamazanje gnezda«. Več ...

Arhiv

uredi

Novi članki

Kategorija Književnost

uredi

Navedki

Valentin Vodnik: Péſma Na moje Rojáke

Krajnz! toja sémla je sdráva,
Sa pridne njé léga najpráva,
  Polje, vinograd,
    Góra, morjé,
  Rúda, kupzhía,
    Tebe redé.

Sa vuk ſi prebriſane glave,
Pa zhédne nu terdne poſtave;
  Iſhe te ſrézha,
    Um ti je dan,
  Najdel jo bóſh, ak
    Niſi saſpán.

Glej ſtvarniza vſe ti ponudi,
Li jemat od njé ne samudi,
  Leniga zhaka
    Stergan rokàl,
  Palza beraſhka
    Prasni bokàl.

Valentin Vodnik, Péſme sa pokúſhino (1806).[1]

Arhiv

uredi

Izbrani pojem

Naratologija, teorija pripovedi ali pripovedoslovje je področje literarne teorije.

Termin naratologija je uvedel strukturalist Tzvetan Todorov v delu Grammaire de Décameron, 1969, in ga opredelil kot la science du récit (znanost o pripovedi). Ta pomen potrjuje tudi beseda sama, ki je sestavljenka iz latinskega glagola narrare oz. osnove njegovega namenilnika narratium in starogrške besede logos (beseda, govor, razlaga, pojem, bistvo, nauk). Gre za sistematično raziskovanje, ki svoj objekt preučevanja omejuje na določen tip diskurza, tj. na pripoved.

Osnova njenemu dvoravninskemu konceptu in tako imenovanim binarnim strukturam, na čemer temelji naratološki epistemološki kod, obstaja delno tudi že pri ruskih formalistih. Ti so v kompoziciji literarnih besedil artikulirali binarno opozicijo med fabulo (je področje globinske strukture besedila, je abstraktna stalnica) in sižejem. Razliko med obema pojmoma so opredelili z razporeditvijo posameznih kompozicijskih sestavin na časovni premici, in sicer kot logično urejeno zaporedje dogodkov ter kot enkratno in ne nujno logično razporeditev teh istih dogodkov v konkretnem umetniškem besedilu. V pojmovnem in terminološkem polju se pojavljajo izrazne dvojice in trojice histoire – discours (Tzvetan Todorov), histoire – récit – narration (Gérard Genette), story – discours (Seymour Chatman) ter story – text – narration (Shlomit Rimmon-Kenan), za katere se zdi, da zaradi svoje nejasnosti pravzaprav ne morejo popolnoma nadomestiti pojmov, iz katerih so izšli, torej fabule in sižeja. Fabula je kronološko urejeno zaporedje dogodkov, siže pa je del njegove površinske strukture in je konkreten in spremenljiv. Fabula je neodvisna od pripovedovanja. Več ...

Arhiv

uredi

Teme

Ljudje:
Literarni avtorji: seznam slovenskih pisateljev | seznam slovenskih dramatikov | seznam slovenskih pesnikov | seznam slovenskih mladinskih pisateljev
Literarni zgodovinarji: seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev | slovenski esejisti | slovenski kolumnisti

uredi

Ostali projekti