Biologíja (grškostarogrškoβιος: bios - življenje + starogrškoλογος: logos - veda, znanje), dobesedno življenjeslovje, je znanstvenaveda o življenju. Preučuje fizične značilnosti in obnašanje organizmov, tako tistih, ki živijo danes, kot tistih, ki so živeli v davnini, in njihov medsebojni vpliv ter vpliv okolja. Združuje širok spekter znanstvenih disciplin, ki jih dandanes pogosto obravnavamo kot samostojne discipline. Termin »biologija« v sodobnem smislu je prvi uporabil francoski znanstvenikJean-Baptiste de Lamarck konec 18. stoletja. Znanstvenik, ki deluje na področju biologije, je biolog.
V splošnem so lepenci majhni do srednje veliki hrošči, ki merijo med 2,5 in 10 mm v dolžino. Pogosto so prelivajočih se kovinskih barv najrazličnejših odtenkov. Njihovo telo je največkrat ovalne oblike, z močno obokanimi pokrovkami (elitrami), ki pokrivajo ves zadek. Glava je majhna in komaj vidna pod dobro razvitim oprsjem. Tipalnice večinoma ne presegajo tretjine dolžine telesa, po obliki so nitaste ali glavničaste. Noge imajo zelo različno razvite, večinoma kratke in šibke, pri nekaterih skupinah pa močne, z zadnjim parom prilagojenim za skakanje. Pokrovke lahko segajo tudi širše od zadka ali so oblikovane v različne strukture. Na zunaj so nekatere vrste zelo podobne polonicam, od katerih jih najzanesljiveje ločimo po stopalcih (tarsus) nog - ta so zgrajena iz petih členov, od katerih en na zunaj ni opazen (pri polonicah iz štirih).
Glava mladiča čopastega ponirka (Podiceps cristatus) z značilnimi črnobelimi progami. Slikan med reševalno akcijo poleti 2006. Mešana jata čopastih in malih ponirkov je ostala ujeta v izginjajočem bazenčku, enem redkih ki so ostali, ko je Cerkniško jezero skoraj popolnoma presahnilo.
Čopasti ponirki so vodne ptice. Veljajo za najbolj prepoznavno in razširjeno vrsto ponirkov v večjem delu Evrope. Imajo zelo prepoznavno podolgovato obliko telesa s trupom nizko nad vodno gladino in dolgim, vitkim vratom, ki ga drži bodisi pokonci, bodisi nekoliko nazaj nad trupom. Odrasli v poletnem perju so nezamenljivi s črnimi čopi peres na glavi in rdečerjavimi ob vratu. Kljun je koničast in zelo dolg. Samca in samice po telesni obliki in obarvanosti ni mogoče ločiti. Tudi mladiči imajo značilno obarvanost - po trupu so sivi, na glavi pa je črno bel zebrast vzorec, po katerem jih je enostavno ločiti od vseh drugih vrst ponirkov.
.jpg)
