Claude-Victor Perrin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Claude-Victor Perrin, vojvoda Belluna
RojstvoClaude-Victor Perrin
7. december 1764({{padleft:1764|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1][2][…]
Lamarche[d]
Smrt1. marec 1841({{padleft:1841|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[1][2][…] (76 let)
Pariz[4][5]
Pripadnost Francija
Rod/službaFrancoska kopenska vojska
Aktivna leta1781 -
ČinMaršal imperija
Oboroženi konfliktiFrancoske revolucionarne vojne
Napoleonove vojne

Claude-Victor Perrin, francoski maršal, politik in plemič, * 7. december 1764, Lamarche, † 1. marec 1841, Pariz.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Leta 1781 je vstopil v vojaško službo kot navadni vojak; po desetih letih službenja je bil odpuščen iz redne službe. Kmalu zatem se je pridružil lokalnim prostovoljcem in se izkazal v bitkah na alpski meji; v manj kot letu dni je napredoval do poveljnika bataljona.

Za izkazan pogum med obleganjem Toulona leta 1793 je bil povišan v brigadnega generala; pozneje je služil v Pirenejih in Italiji, zakar je bil povišan v divizijskega generala.

Leta 1802 je za krajši čas postal guverner Louisiane, naslednje leto je postal poveljnik batavijanske vojske in za osemnajst mesecev (1805-06) je postal francoski veleposlanik na Danskem.

Ob izbruhu vojne četrte koalicije je postal načelnik štaba 5. armadnega korpusa, kateremu je poveljeval maršal Jean Lannes; ponovno se je izkazal v več bitkah, tako da je bil imenovan za poveljnika 1. korpusa in bil povišan v maršala.

Po premirju iz Tilsita je postal guverner Berlina in bil leta 1808 povzdignjen v vojvodo Belluna. Istega leta se je udeležil vojne v Španiji, kjer je ostal do leta 1812, ko je postal poveljnik korpusa, kateremu je poveljeval med Napoleonovo invazijo na Rusijo.

Februarja 1814 je prepozno prišel v Montereau-sur-Yonne, zakar ga je Napoleon razrešil poveljstva. Posledično se je pridružil bourbonistom; decembra istega leta ga je kralj Ludvik XVIII. imenoval za poveljnika 2. vojaške divizije. Leta 1815, po vrnitvi Napoleona iz Elbe, je spremljal kralja v Gent, nato pa je bil po bitki pri Watterlooju povzdignjen v plemiča. Po dokončnem Napoleonovemu porazu je bil imenovan za predsednika komisije, ki je preiskovala obnašanje častnikov med stodnevno kampanjo.

Leta 1821 je bil imenovan za vojnega ministra; na tem položaju je ostal dve leti. Leta 1830 je bil imenovan za generalmajorja kraljeve garde. Po julijski revoluciji se je dokončno upokojil.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 2,0 2,1 SNAC — 2010.
  3. 3,0 3,1 Encyclopædia Britannica
  4. Record #116115173 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  5. Catalog of the German National Library
Politične funkcije
Predhodnik:
Marie Victor Nicolas de Fay, marquis de La Tour-Maubourg
Minister za vojno Francije
14. december 1821–1823. marec 1823
Naslednik:
Alexandre, vicomte Digeon
Predhodnik:
Alexandre, vicomte Digeon
Minister za vojno Francije
15. april 1823 - 19. oktober 1823
Naslednik:
Ange Hyacinthe Maxence, baron de Damas