Rotunda v Mosti
| Rotunda v Mosti Župnijska cerkev Marije Vnebovzete | |
|---|---|
Knisja Arċipretali ta' Santa Marija | |
 Pogled na Rotundo v Mosti | |
| 35°54′36.3″N 14°25′33.2″E / 35.910083°N 14.425889°E | |
| Kraj | Mosta, Malta |
| Verska skupnost | rimskokatoliška |
| Patrocinij | Marija Vnebovzeta |
| Spletna stran | mostachurch.com |
| Zgodovina | |
| Status | župnijska cerkev |
| Zgrajena | okoli 1614 |
| Blagoslovljena | 15. oktober 1871 |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | dejavna |
| Arhitekt | Giorgio Grognet de Vassé |
| Slog | neoklasicistična arhitektura |
| Začetek gradnje | 30. maj 1833 |
| Konec gradnje | zgodnja 1860-ta |
| Lastnosti | |
| Dolžina | 75 m |
| Širina | 55 m |
| Premer | 37,2 m |
| Število kupol | 1 |
| Št. zvonikov | 2 |
| Materiali | apnenec |
| Uprava | |
| Nadškofija | nadškofija Malta |
Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (malteško Knisja Arċipretali ta' Santa Marija), znana kot Rotunda v Mosti (malteško Ir-Rotunda tal-Mosta), je rimskokatoliška župnijska cerkev v Mosti na Malti, posvečena Marijinemu vnebovzetju. Zgrajena je bila med letoma 1833 in 1860, v neoklasicističnem slogu jo je oblikoval Giorgio Grognet de Vassé. Stoji tam, kjer je bila prej renesančna cerkev, zgrajena okrog leta 1614 po načrtih Tommasa Dinglija.
Zasnova sedanje cerkve temelji na Panteonu v Rimu in ima tretjo največjo nepodprto kupolo na svetu. Cerkev je imela med drugo svetovno vojno precej sreče, saj je 9. aprila 1942 nemška letalska bomba prebodla kupolo in se med množico spustila v cerkev, a ni eksplodirala. Ta dogodek Maltežani razlagajo kot čudež.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Čeprav je Pietro Dusina opisal Mosto kot župnijo na svojem pastirskem obisku leta 1575, je mesto postalo župnija šele leta 1608. Kmalu zatem so začeli načrtovati gradnjo nove cerkve, ki je bila zgrajena okrog leta 1614. Zasnovana je bila v renesančnem slogu in je bila delo arhitekta Tommasa Dinglija. [1] Ta cerkev se je navadno imenovala Ta' Ziri.
V 18. stoletju je postala premajhna za vse prebivalce mesta. Giorgio Grognet de Vassé je predlagal njeno obnovo na neoklasicistični zasnovi, ki je temeljila na Panteonu v Rimu. Kljub nasprotovanju škofa Francesca Saveria Caruane je bil načrt odobren in gradnja cerkve se je začela 30. maja 1833. [2]
Nova cerkev je bila zgrajena okoli stare cerkve, ki so jo med gradnjo še uporabljali. Prebivalci Moste so pomagali pri gradnji, sodelovali pri gradbenih delih ob nedeljah in praznikih. Ker Grognet ni bil izučen arhitekt, mu je svetoval arhitekt iz družine Sammut. [3]
Gradnja rotunde je trajala 28 let, dokončana je bila zgodaj v 1860-ih. Stara cerkev je bila porušena leta 1860. Mesto je med gradnjo postalo mesto čaščenja. Cerkev je bila uradno posvečena 15. oktobra 1871. [4]
Med drugo svetovno vojno je bilo mesto Mosta zaradi bližine letališča v Ta' Qaliju ogroženo zaradi letalskega bombardiranja. Približno ob 16.40 9. aprila 1942 je Luftwaffe na cerkev odvrgla tri bombe, dve sta se odbili brez eksplozije. Ena bomba, težka 500 kg, je predrla kupolo in padla v cerkev, kjer je več kot 300 ljudi čakalo na zgodnjo večerno mašo. Bomba ni eksplodirala, angleška enota za odstranjevanje bomb jo je deaktivirala in odnesla v morje ob zahodni obali Malte. Ta dogodek so prebivalci razlagali kot čudež. Podobna bomba je zdaj prikazana v zakristiji na zadnji strani cerkve z besedami Il-Miraklu tal-Bomba, 9 ta' April 1942 (kar pomeni 'Čudežna bomba, 9. aprila 1942'). [5][6]
Leta 2015 je župnija zaprosila Vatikan, da jo povzdigne v status bazilike. [7]
Arhitektura[uredi | uredi kodo]
.jpg)
Rotunda je bila zgrajena v neoklasicističnem slogu [8], njena struktura pa temelji na Panteonu v Rimu. Fasada ima portik s šestimi jonskimi stebri, ki jih obdajata dva zvonika. Ker je rotunda, ima cerkev krožni tloris s stenami debeline 9,1 m, ki podpira kupolo z notranjim premerom 37,2 m. [9] Nekdaj je bila kupola tretja največja na svetu. Notranjost cerkve ima osem niš, vključno z večjo z glavnim vhodom in globoko apsido z glavnim oltarjem. [10]
Preden je bila cerkev zgrajena, je bilo nekaj nasprotovanja, saj so nekateri menili, da je rimski tempelj neprimeren vzorec za zgradbo katoliške cerkve. Nekateri pa so hvalili zasnovo in leta 1839 je bilo v knjigi, ki je bila napisana med gradnjo cerkve, opisana kot "gotovo najveličastnejša, velika in trdna sodobna stavba" na Malti. Ta knjiga nadalje navaja: "Ko bo dokončana, [cerkev] bo okras na otoku, bo arhitekta naredila nesmrtnega in usmerila vsakega obiskovalca na Malto." [11] Zasnova je bila na koncu dobro sprejeta in velja za Grognetovo mojstrovino.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Thake, Conrad (2013). »Influences of the Spanish Plateresque on Maltese Ecclesiastical Architecture« (PDF). Proceedings of History Week: 67. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 28. julija 2016.
- ↑ Graff, Philippe (1994). »La Valette: une ville nouvelle du XVIe siècle et son évolution jusqu'à nos jours«. Revue du Monde Musulman et de la Méditerranée: Le carrefour maltais (v francoščini). Publications de l'Université de Provence. 162 (1): 159. ISSN 2105-2271.
- ↑ »200-year-old History in an old musty archive«. The Malta Independent. 11. marec 2012. Arhivirano iz spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 10. julija 2017.
- ↑ »Mosta«. The Church in Malta. Arhivirano iz spletišča dne 8. marca 2016. Pridobljeno 10. julija 2017.
- ↑ »Mosta: Myths and Facts«. Malta: War Diary. Arhivirano iz spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 10. julija 2017.
- ↑ Dillon, Paddy (2012). Walking in Malta: 33 routes on Malta, Gozo and Comino. Cicerone Press Limited. str. 137. ISBN 9781849656481.
- ↑ »Mosta parish to apply to Vatican to be re-classified to Basilica status«. TVM. 15. avgust 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. avgusta 2015. Pridobljeno 10. julija 2017.
- ↑ Rudolf, Uwe Jens; Berg, Warren G. (2010). Historical Dictionary of Malta. Scarecrow Press. str. 31. ISBN 9780810873902.
- ↑ Cauchi, Raymond (1988). The Mosta Rotunda: Short History & Guide. Mosta: Cauchi's Emporium. str. 79.
- ↑ MacDonald, William Lloyd (2002). The Pantheon: Design, Meaning, and Progeny. Harvard University Press. str. 156. ISBN 9780674010192.
- ↑ MacGill, Thomas (1839). A hand book, or guide, for strangers visiting Malta. Malta: Luigi Tonna. str. 124–126.
Literatuta[uredi | uredi kodo]
- Gaul, Simon (2007). Malta, Gozo and Comino. New Holland Publishers. p. 252. ISBN 9781860113659.
- Galea, R. V. (1954). "Architecture in Malta" (PDF). Scientia. 8 (4): 158–159. Archived from the original (PDF) on 17 April 2016.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Official website Arhivirano 2016-11-24 na Wayback Machine.
