Sevt III.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bronasta glava Sevta III. iz gomile Goljamata Kosmatka; Arheološki muzej, Sofija

Sevt III. (starogrško starogrško Σεύθης, Seuthes, bolgarsko Севт III, Sevt III) je bil vladar tračanskega Odriškega kraljestva, ki je vladal od 331 do 300 pr. n. št., * ni znano, ni znano.

Zgodovinsko ozadje[uredi | uredi kodo]

Po vojnih pohodih Filipa II. Makedonskega v letih 347-342 pr. n. št. je velik del Trakije postal odvisen od Makedonije. Po Filipovi smrti leta 336 pr. n. št. so se številna tračanska plemena uprla njegovemu nasledniku Aleksandru III. Velikemu. Aleksander je na vojnem pohodu proti njim porazil Gete in tribalskega kralja Sirma. Druga plemena so se s svojimi vojaki pridružila Aleksandrovi vojski na pohodu proti vzhodu.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Po smrti Aleksandrovega guvernerja Zopiriona v bitki z Geti se je leta 325 pr. n. št. se je Sevt ponovno uprl Makedoncem. Po Aleksandrovi smrti leta 323 pr. n. št. se je uprl tudi novemu makedonskemu guvernerju Lizimahu. Vojna med njima se je končala brez zmagovalca, vendar je moral Sevt nazadnje prisiljen priznati Lizimahovo oblast. Leta 320 pr. n. št. je središče Odriškega kraljestva preselil proti zahodu in zgradil novo prestolnico Sevtopolis (Kazanlǎk) v sedanji osrednji Bolgariji. Leta 313 pr. n. št. je podprl Antigona I. v vojni proti Lizimahu in zaprl prelaze preko Stare planine (Hemus), vendar je bil ponovno poražen in se je moral vdati.

Družina[uredi | uredi kodo]

Sevt III. je imel najmanj šest sinov. S prvo ženo, katere ime ni znano, je imel sinova

  • Kotisa
  • Rebulasa.

Z drugo ženo, Berenico, je imel sinove

  • Herbizelma II.,
  • Teresa IV.,
  • Sadoka in
  • Sadalasa I..

Sevtov grob[uredi | uredi kodo]

Leta 2004 so grobnico Sevta III. odkrili v grobni gomili Goljamata Kosmatka priblišno kilometer južno od Šipke severno od Kazanlǎka. Zgrajen je bil v drugi polovici 5. stoletja pr. n .št.. Med grobnimi dodatki so našli zlato vladarjevo krono, zlat plitev kelih za vino, golenice in čelado in nekaj konjske opreme. Vse najdbe so razstavljene v kazanlǎškem mestnem muzeju.

Grobnica je sestavljena iz hodnika, predsobe, okrogle sobe z visokim kupolastim stropom in pravokotne sobe, zgrajene kot sarkofag iz dve monolitnih blokov. Eden od njih tehta 60 ton. Tri dvorane so zgrajene iz pravokotnih blokov in pokrite s kamnitimi ploščami. Vhod v okroglo sobo zapirajo dvokrilna marmorna vrata. Gornja dela vrat sta okrašena s podobami boga Dioniza, ki na vzhodnem delu pooseblja sonce, na zahodnem pa zemljo in noč.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Димитър Попов. Древна Тракия. История и Култура, 2009.
  • Kvint Kurcij Ruf, 10.1.43–45.
  • Diodor, 18.14.2.; 19.73.8.
  • Pavzanij, 1.10.4–5.
  • Apian, 64.341.
Sevt III.
Rojen: ni znano Umrl: ni znano
Predhodnik: 
Teres II.
Kralj Odriškega kraljestva
331–300 pr. n. št.
Naslednik: 
Kotis II.