Limfocit B

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Limfocit B
Celice imunskega sistema, ki izdelujejo protitelesa proti invazivnim patogenom, kot so virusi. Oblikujejo spominske celice, ki se pri nadaljnjih okužbah spomnijo istega patogena in hitreje izdelajo protitelesa.
Podrobnosti
Identifikatorji
Latinskolymphocytus B
MeSHD001402
FMA62869
Anatomska terminologija

Limfociti B so vrsta belih krvničk, ki omogočajo humoralni imunski odziv (medtem ko celični imunski odgovor vršijo limfociti T). Poglavitne naloge limfocitov B so proizvodnja protiteles proti antigenom, opravljanje vloge antigen predstavitvenih celic in pretvarjanje v spominske limfocite B. So bistvena komponenta pridobljene imunosti.

Limfocite B aktivirajo celice pomagalke. Takoj ob aktivaciji se limfociti B začnejo deliti v dve vrsti hčerinskih celic, v plazmatke in male spominske celice imunskega sistema. Plazmatke v kri sproščajo protitelesa, ki so natanko določena le enemu antigenu in ga lahko s tako določeno zgradbo tudi uničijo. Plazmatke ne živijo zelo dolgo, vendar pa lahko proizvedejo od 2000–20000 protiteles na sekundo. Male spominske celice imunskega sistema pa ostajajo v organizmu zelo dolgo in zadržujejo imunski spomin. Takoj ob ponovnem stiku z istim antigenom se pretvorijo v plazmatke, ki v kri sproščajo protitelesa. To omogoča hitrejši in močnejši imunski odziv.

Poimenovanje[uredi | uredi kodo]

Črka B v imenu prihaja od besede bursa fabricia (fabricijeva burza, limfatični organ pri pticah, kjer limfociti B dozorevajo).[1]

Razvoj limfocitov B[uredi | uredi kodo]

Nezreli limfociti B nastajajo v kostnem mozgu. Nastajajo iz matičnih krvotvornih celic; preko pre- in prolimfocita B nastane nezrel limfocit B. Če se nezrel limfocit B sreča z antigenom, se inaktivira ali eliminira s pomočjo apoptoze. Nezreli limfociti B, ki se ne deaktivirajo ali eliminirajo, se pretvorijo v zrele naivne limfocite B, ki zapustijo kostni mozeg in potujejo v sekundarne limfatične organe. Ob stiku z antigenom se limfocit B aktivira in se lahko pretvori v plazmatko, ki začne po nekaj dneh proizvajati protitelesa. Določeni limfociti B pretvorijo v spominske celice, ki se aktivirajo v prihodnosti, če ponovno naletijo na ta antigen (na primer pri ponovni okužbi). Plazmatke sprva zmorejo proizvajati le protitelesda IgM, s pomočjo limfocitov T pa se njihov genom na lokusu za protitelesa tako spremeni, da lahko proizvajajo tudi IgA, IgG in IgE.[2]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Alberts B, Johnson A, Lewis J, Raff M, Roberts k, Walter P (2002) Molecular Biology of the Cell. Garland Science: New York, NY pg 1367.
  2. Beers et al.: The Merck Mannual, 18th Ed., NJ 2006, str. 1322–1323.