Hirakodont

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Hyracodontidae[1]
Fosilni razpon: zgodnji eocen do zgodnji miocen

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Perissodactyla (lihoprsti kopitarji)
Naddružina: Rhinocerotoidea
Družina: Hyracodontidae
Cope, 1879
Poddružine

Hyracodontidae je izumrla družina nosorogov, endemičnih za Severno Ameriko, Evropo in Azijo med eocenom skozi zgodnji miocen od 55,8 do 20 milijonov let pr. n. št.[2]

Imeli so dolge okončine in so bili brez rogov. Te živali so bile prvotno skromne po velikosti in so se hitro gibale. Razvile so se iz manjših predstavnikov Rhinocerotoidea v poznem eocenu in zgodnjem oligocenu. Kasneje so se razvili v velikane, ki so zavzemali tudi največje sesalve vseh časov Indricotheriinae.

Hirakodonti so se razvijali deževnih gozdovih Kazakhstana, Pakistana in jugozahodne Kitajske, bivše obalnega predela.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. McKenna, M.C.; Bell, S.K. (1997). Classification of Mammals Above the Species Level. Columbia University Press. ISBN 023111012X.
  2. PaleoBiology Database: Hyracodontidae, basic info

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Lucas, S.G.; Sobus, J.C. (1989). »The Systematics of Indricotheres«. V Prothero, D.R.; Schoch, R.M. (ur.). The Evolution of Perissodactyls. Oxford University Press. str. 358-378.