Irinotekan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Irinotekan
Klinični podatki
Nosečnostna
kategorija
Način uporabeintravensko
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
  • le na recept
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost/
Presnovajetrna (glukuronidacija)
Razpolovni čas6 do 12 ur
Izločanjez žolčem in preko ledvic
Identifikatorji
  • (S)-4,11-dietil-3,4,12,14-tetrahidro-4-hidroksi-
    3,14-diokso1H-pirano[3’,4’:6,7]-indolizino[1,2-b]kinolin-
    9-il-[1,4’bipiperidin]-1’-karboksilat
Številka CAS
PubChem CID
DrugBank
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.219.260 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC33H38N4O6
Mol. masa586,678 g/mol
677,185 g/mol (klorid)

Irinotekan je citostatik (zdravilo za zdravljenje raka), ki zavira delovanje encima topoizomeraze I. Gre za polsintezni analog naravnega alkaloida kamptotecina.

V glavnem se uporablja pri raku debelega črevesa; pogosto v kombinaciji z drugimi učinkovinami.

Sprva je prišel na trg na Japonskem. Leta 1994 mu je ameriški Urad za prehrano in zdravila dodelil dovoljenje za promet po pospešenem postopku.

Način delovanja[uredi | uredi kodo]

Po hidrolizi se irinotekan v organizmu aktivira – sama molekula irinotekana je torej predzdravilo; hidroliziran produkt 7-etil-10-hidroksikamptotecin (SN-38) deluje kot zaviralec topoizomeraze I, kar zavira podvojevanje in prepisovanje DNK. Po glukuronizaciji v jetrih se molekula inaktivira.

Neželeni učinki[uredi | uredi kodo]

Najznačilnejša neželena učinka terapije z irinotekanom sta huda driska in močno zaviranje delovanja imunskega sistema.