Beram

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Beram
Beram se nahaja v Hrvaška
Beram
Beram
Geografska lega na Hrvaškem
45°15′8″N 13°54′2″E / 45.25222°N 13.90056°E / 45.25222; 13.90056Koordinati: 45°15′8″N 13°54′2″E / 45.25222°N 13.90056°E / 45.25222; 13.90056
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaIstrska županija Istrska županija
MestoPazin
Nadm. višina
321 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno234
Poštna številka
52000 Pazin
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Beram (italijansko Vermo, nemško zastarelo Burgdorf) je majhno naselje v hrvaški Istri. Bilo je del Pazina in leži približno pet kilometrov severozahodno od mesta na poti proti Poreča. Beram ima okoli 250 prebivalcev. Vas je znana po Biblia pauperum (Sveto pismo za revne) in freskah Mrtvaški ples v cerkvi svete Marije na Škriljinah.

Ime kraja izhaja iz pred rimskih časov. Grad Beram se je imenoval Verm, iz katerega izvira italijansko ime za mesto Vermo. Berm je nemško ime gradu, ki se je razvilo iz slovanskega imena Beram.

Lega[uredi | uredi kodo]

Beram leži v nežno valoviti kraški pokrajini istrske planote.[1] Nahaja se vzhodno od doline potoka Čipri, podaljšek Limske doline (Limska draga), na severnem pobočju hriba Càmus (365 m) na višini 321 metrov. Blizu Pazina na jugovzhodu, leži na severozahodu Motovun, na jugu Sveti Petar u Šumi in na obali na zahodu Poreč.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Antika[uredi | uredi kodo]

Utrjeno naselje se je nahajalo na hribu Beram že v bronasti dobi,[2] verjetno že pred več kot 4000 leti.

Območje, predvsem južno pobočje ,[3] je velika prazgodovinska nekropola Ilirov. Zlasti v 19. stoletju so našli mnoge arheološke najdbe, od katerih so nekatere stare več tisoč let. Zdaj so v Muzeju Labina. Leta 1882 je bila odkrita bronast zaboj z geometrijskimi figurami in pticami. Poleg tega je bilo najdenih 172 žarnih grobov iz bronaste dobe,[4] kar kaže, da je bila v tem času upepelitev običajna. Sledi pokopov ni bilo mogoče najti. Do danes se velikost naselja skoraj ni spremenila.

Srednji vek[uredi | uredi kodo]

Zgodnji srednji vek[uredi | uredi kodo]

V času rimske okupacije Beram verjetno ni bil Latinsko naselje, saj iz tega obdobja niso našli nobenih ostankov. V zgodnjem srednjem veku je bilo naselje obdano z dvojnim zidom s pravokotnim stolpom.

Reka Fojba, ki teče danes skozi istoimensko sotesko, je naprej tekla skozi dolino Beram, ki je pripadala Limski dolini. Morda po padcu rimskega imperija, so bili tukaj nameščeni vojakov, ki so varovali to pomembno pot med Srednjo Istro in morjem.

V poznem 6. stoletju je Beram doletela invazija Slovanov, kar je povzročilo krvave borbe v vsej severovzhodni Istri. Zdi se, da je bila vas tedaj popolnoma uničena.

Visoki in pozni srednji vek[uredi | uredi kodo]

Mala Vrata na jugu, nekdanji vhod v vas
Kalvarija na zahodu iz leta 1901

Beram je bil prvič omenjen v listini kralja Berengarja škofu v Trstu leta 911.

Pripadnosti beramske cerkve se je med 12. in 14. stoletjem pogosto spreminjala. Leta 1177 je bila povezana z Drugimi cerkvami škofije s cerkvijo v Poreču. Leta 1230 je fevd dobil škof v Trstu. Leta 1333 jo je škof predal podeštatu v Trstu. Leta 1355 je bila dana škofu v Trstu, ki je medtem spet dobil pravico na fevd poreškega škofa.

Leta 1344 se je, po številnih napadih v Benečiji med Benečani in pazinskim grofom, Albertom IV., vojna končala. Med vojno je bil grof ujet. Da bi ga oprostili je med Drugim.prisegel, da preda grad Beram Leta 1374 je pazinski grof umrl. Tako je Beram z grofijo prešel v Avstrijo, razen fevdalnih pravic Cerkve.

Novejša zgodovina[uredi | uredi kodo]

V 16. stoletju je bil Beram močno poškodovan. V letih 1508 in 1509 so mesto zasedli Benečani, ko se je Avstrija brez boja, pod Maksimilijanom I., predala v vojni proti Benečanom. Leta 1511 so Turki večkrat napadli okoli Berama ter območje uničili. Zaradi vojne in posledic kuge je dežela zapuščena. Zato so gospodje iz Berama pozvali več migracijskih tokov Morlahov iz Balkana. S povečanjem prebivalstva je Beram leta 1578 pridobil status majhnega mesta.

Po avstrijsko-beneški vojni je Beram več stoletij živel večinoma v miru. V 17. stoletju je v mestu stalno potekala trgovina. Leta 1797 je Istra po campoformijskem miru pripadla Avstriji in leta 1805 po bratislavskem miru pod Francijo. Leta 1815 je bila Istra ponovno povezana z Avstrijo.

Po prvi svetovni vojni je Istra pripadla Italiji. Po Drugi svetovni vojni je ozemlje pripadalo Jugoslaviji. Leta 1991, ko je Republika Hrvaška razglasila neodvisnost in je bila priznana v mednarodnem pravu z dne 23. januarja 1992, je Istra postala del Hrvaške.

Demografija[uredi | uredi kodo]

V 16. stoletju se je prebivalstvo sprva močno zmanjšalo zaradi vojne in kuge. V istem stoletju so nastali pomembni tokovi priseljevanja morlahov iz Balkana, ki so vključevali okoli 150 družin.

Pregled števila prebivalcev po letih[5]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 2004
656 678 372 418 419 435 849 834 392 374 329 323 257 243 234 250

Kultura[uredi | uredi kodo]

V Beramu je bilo napisano več izjemnih dokumentov. Sem sodi več najstarejših primerov, tudi iz 13. in 14. stoletja.[6] Beram je bil pomembno središče glagolice. Dijaki iz raznih delov Istre so se sem prihajali učit pisanja.[7]

Pisavo najdemo v obliki javnih napisov, v knjigah in na stenah srednjeveških cerkva. Med najpomembnejša dela iz Berama so iluthumbrani glagoljaški rokopisi, kot je Zbirka pridig iz 13. stoletja in bogato poslikana mašna knjiga iz 14. stoletja. Več iluthumbranih okopisov iz 14. in 15. stoletja iz Beram hrani slovenska Narodna in univerzitetna knjižnica.[8]

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

kamnit križ
Cerkev sv. Martina na glavnem trgu

V središču mesta je glavni trg s cerkvijo svetega Martina in zvonik. Tu je tudi spomenik padlim v Drugi svetovni vojni in vodnjak. Na južni strani trga, iz katerega vodijo ulice na vse strani, je rojstna hiša Vladimirja Gortana, na kateri je majhen spomenik. Spominska kostnica Gortanov se nahaja izven naselja v Podberamu na Drugi strani ceste Pazin-Poreč. Zgrajena je bila leta 1951.

Na jugu vasi so Mala Vrata, ki so bila v zgodnji fazi vhod v mesto ter skupina srednjeveških utrdb. Še en ostanek se nahaja na zahodu. Obstaja tudi Kalvarija iz leta 1901, na dostopni cesti pa velik kamnit križ.

Cerkev svetega Martina[uredi | uredi kodo]

Gotska cerkev svetega Martina je bila zgrajena leta 1431. Napis v glagolici o tem je na krstilniku.[9] Leta 1910 je nastala katoliška cerkev kot jo vidimo danes, skupaj z ostanki srednjeveške cerkve, ki jo je sestavljala majhna ladja in apsida, podaljšana za novo ladjo.[10] To je dokumentirano z napisom na fasadi. Glavna stavba cerkve je v bistvu sestavljena iz dveh delov; gotskega svetišča - kot starejši del izza oltarja - in novejši del spredaj. Ladja starejšega dela se sedaj uporablja kot prezbiterij in apsida kot zakristija.

Arhitektura in notranjost[uredi | uredi kodo]

V zunanji steni nad vhodom stojijo štirje pilastri iz apnenca. Vmes sta kipa dveh svetnikov. Dva stebra s korintskimi kapiteli podpirata zatrep nad vhodom.

Ločen zvonik se nahaja približno pet metrov od cerkve, visok je okoli 30 metrov in je bil zgrajen leta 1903 na temeljih starejšega stolpa. Stene so iz apnenca v pravilnem razporedu iz katerega štrlijo vogalni kamni okrašeni s cvetjem. Zvonik ima več vencev. Pod Drugim vencem je stolpna ura. Na vseh straneh zvonika so bifore (dvojna okna). Nad tem je osmerokotni nastavek na katerem je zvonik. Pri cerkvi je nekoč stal mogočen stolp, ki je bil nedotaknjen vse do 17. stoletja.

Glavna kapela ima križno rebrast obok s koničastim slavolokom. Ladja ima raven strop iz tramov. V cerkvi so gotske freske iz 15. stoletja in poznogotski kamniti relief svetega Martina. Oltarna slika Celestina Mato Medovića izvira iz 19. stoletja in prikazuje priključitev Berama s hrvaškimim ozemljem v tem času. Poleg tega v cerkvi hranijo plemenite srebrne predmete in talar iz 15. do 17. stoletja. Poleg nekaj glagolskih napisov v krstilnici, obstaja nekaj rokopisov v latinščini iz 14. in 15. stoletja, zbirka pridig iz 13. stoletja in bogato poslikana mašna knjiga iz 14. stoletja.[11]

Freske[uredi | uredi kodo]

Gotske freske v starejšem delu cerkve, danes svetišče, so iz časa, ko je bila zgrajena prva stavba. Slike so starejše od bolj znanih fresk v cerkvi svete Marije na Škriljinah. Izdelala sta jih dva različna umetnika. Slavolok je poslikal furlanski mojster beneške šole. Drugi slikar je oblikoval obok in stene in je bil zgornje-italijanskega porekla.

Na slavoloku so bizantinski ikonografski portret Marije in pojoči in angeli z glasbili v slogu štirinajstega stoletja. Slednji je prvotno pripadal kompoziciji slavljenje Marije. Na slikah je umetnik prikazal bledo barvo kože in haljo goste barve ter tople in hladne tone.

Na oboku so simboli štirih evangelistov in rdeči kerubi. Na stenah so razvidni svetniki med Drugim Martin. Za razliko od Drugih avtorjev, ta umetnik uporablja uravnotežene barve in poudarja modeliranje.

Cerkev svete Marije na Škriljinah[uredi | uredi kodo]

Cerkev svete Marije na Škriljinah ali Sveta Marija na skali je bila zgrajena v 13. stoletju. Nahaja se približno kilometer severovzhodno od Berama na vaškem pokopališču. Cerkev je znana predvsem po svojih 46 freskah iz leta 1474, ki ji je naslikal Vincenc iz Kastva.

Znane osebe rojene v kraju[uredi | uredi kodo]

Beram je rojstno mesto protifašističnega borca Vladimirja Gortana.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Gerhard Karl Lieb, Peter Čede. »Istrien – Wandlungen der Kulturlandschaft seit dem Beginn des 20. Jahrhunderts«. Uni Graz. Pridobljeno 30. avgusta 2015.abrufbar auf Yumpu.com Arhivirano 2016-03-05 na Wayback Machine. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. marca 2016. Pridobljeno 26. marca 2016.
  2. Radovan Ivančević: Beram. Verlag Jugoslavija, Belgrad 1965. Übersetzung aus dem Serbokroatischen von Zora Keran. S. 3.
  3. Turistička zajednica Grada Pazina Arhivirano 2009-02-11 na Wayback Machine.. Auf: tzpazin.hr.
  4. Beram – Vermo. Cities, Towns and Hamlets. Auf: istrianet.org.
  5. - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
  6. Radovan Ivančević: Beram, izdaja Jugoslavija, Beograd 1965.
  7. Turistička zajednica Grada Pazina Arhivirano 2009-02-11 na Wayback Machine.. Auf: tzpazin.hr. *
  8. Reiseführer Beram Arhivirano 2016-03-22 na Wayback Machine.. Auf: reisetipps-kroatien.
  9. Beram – Vermo. Cities, Towns and Hamlets. Auf: istrianet.org. *
  10. Radovan Ivančević: Beram, izdaja Jugoslavija, Beograd 1965
  11. Beram – Vermo. Churches and Cemeteries. Church of St. Martin. Auf: istrianet.org.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
  • Dario Alberi: Vermo – Beram in Istria. Storia, arte, cultura. Lint, Triest 1997. S. 1453–1461. (online www.istriadalmazia.it; PDF; 120 kB)
  • Radovan Ivančević: Beram. Jugoslavija, Beograd 1965.
  • Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8.
  • Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]