Kortizol

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kortizol
Klinični podatki
Nosečnostna
kategorija
  • C
Način uporabePeroralne tablete, intravenozno, topično
Oznaka ATC
Identifikatorji
  • 11,17,21-trihydroxy-,(11beta)-
    pregn-4-ene-3,20-dione
Številka CAS
PubChem CID
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.000.019 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC21H30O5
Mol. masa362.465

Kortizól (tudi hídrokortizón ali kortizolón) je kortikosteroidni hormon, ki se sintetizira v skorji nadledvične žleze. Spada med tako imenovane stresne hormone, saj se v telesu izloča ob stresnih situacijah. Njegova funkcija je povišanje krvnega tlaka in krvnega sladkorja ter imunosupresija - utišanje imunskega odziva na vnetje. Kortizol pripravi telo na akcijo, da se lahko odziva stresni situaciji primerno. Klinično se uporablja pri preobčutljivostnih reakcijah in vnetjih.

Aktivacija izločanja[uredi | uredi kodo]

Izločanje kortizola sproži kortikoliberin, ki ga v stresnih situacijah sprošča hipotalamus. Kortikoliberin prispe v adenohipofizo, kjer povzroči izgradnjo in izločanje ACTH - adrenokortikotropnega hormona. ACTH poveča izločanje kortizola v skorji nadledvičnice. Hipotalamus, hipofiza in nadledvična žleza so deli t. i. stresne osi, ki se aktivira ob stresnih situacijah.

Nadledvičnica se lahko aktivira za sproščanje kortizola na več načinov:

  • Po nevrogeni poti: Dražljaji iz okolice ali znotraj organizma, ki so posledica stresnih razmer, spodbudijo hipotalamus k izločanju kortikoliberina.
  • Preko adrenalina: Adrenalin je stresni hormon, ki se prvi začne pospešeno izločati v stresnih razmerah in med drugim poveča nastajanje ACTH v hipofizi.
  • Preko citokinov: Citokini nastajajo kot odgovor na vnetne dražljaje, tumorje ... Spodbudijo nastajanje kortikoliberina v hipofizi.

Učinki kortizola[uredi | uredi kodo]

Kortizol izkazuje številne učinke na organizem; vsi pomagajo k ponovni vzpostavitvi homeostaze, ki ga je ogrozil neki stresni dejavnik (na primer okužba, poškodba ...):