Elektrotehnika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Eléktrotéhnika je področje tehnike, ki obravnava pojave povezane z električnim nabojem (oziroma elektrino). Najbolj znani pojavi so: električna sila, magnetna sila, segrevanje tokovodnika in fiziološki učinki. Električna energija je ekološko prijazna, sam prenos električne energije je hiter in poceni.

Področja elektrotehnike[uredi | uredi kodo]

Računalništvo je postalo samostojna veda, ki se je odcepila od elektrotehnike in matematike.

Teorija[uredi | uredi kodo]

Teorija elektrotehnike se deli na področji:

Pri obravnavi elektrotehnike se uporabljajo mnoga matematična orodja kot na primer: teorija polj, diferncialne enačbe, vektorji, kompleksorji, ...

Znane elektrotehnične naprave[uredi | uredi kodo]

Električne naprave lahko pripadajo več področjem hkrati. Na primer: roboti lahko vsebujejo elektromotorje in čipe.

Pomembne elektrotehniške organizacije[uredi | uredi kodo]

  • Institute of Electrical and Electronics Engineers (IEEE)
  • Institute of Electrical Engineers (IEE)

Obe organizaciji sta neprofitni. Objavljata standarde in druge listine s področja elektrotehnike ter organizirata konference in delavnice.

Sorodna področja[uredi | uredi kodo]

Nekatera področja tehnike so tesno povezana z elektrotehniko. Prvi tak primer je optoelektronika, ki povezuje svetlobo in elektriko (prenos informacije po svetlovodu) in omogoča hiter in cenen prenos signala (telefonija, internet, ...). Drugi primer je mehatronika, ki povezuje mehaniko in elekroniko (uravnavanje lege laserskega žarka v DVD predvajalniku, kjer elektronika omogoča natančno sledenje laserja zapisu kljub tresljajem medija in nepravilnostim v zapisu). Tretji primer je galvanika (kemični proces v galvanskem členu požene električni tok).

Nekateri zgodovinski mejniki[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]