Attar
| Attar | |
|---|---|
bog vojne, vremena in zvezd | |
 Fragment stele iz južna Arabije s podobo kozoroga in glav treh arabskih oriksov; kozorog je v južni Arabiji spadal med najbolj svete živali, antilopo oriks pa so povezovali z bogom Attarjem; 5. stoletje pr. n. št., Waltersov muzej umetnosti, Baltimore, ZDA | |
| Kultno središče | Mezopotamija in južna Arabija |
| Planet | Venera |
| Simbol | Konica kopja, antilopa oriks |
| Ustrezniki | |
| Helenistični ustreznik | Astarta |
Attar (arabsko عثتر, musnad 𐩲𐩻𐩩𐩧) je bil semitsko božanstvo, katerega ime, vloga in celo spol so bili v različih kulturah različni.
Ime in identiteta[uredi | uredi kodo]
Attar je imel veliko imen: Attar (aramejsko), Athtar (južna Arabija), Astar (Aksum), Aštar (Moab) in Aṯtar (ugaritsko).[1] V nekaterih vidikih semitske mitologije je v obeh spolih istoveten s planetom Venera - Danico ali Večernico. Povezan je tudi s helenistično boginjo Astarto.[2]
Attarja so v predislamskem času častili v južni Arabiji. Kot bog vojne je bil pogosto omenjen kot "on, ki je neustrašen v bitki". Eden od njegovih simbolov je bila konica kopja. Njegova sveta žival je bila antilopa oriks. Imel je moč nad Venero kot Danico in človeštvo oskrboval z vodo. Attar kot voda ni predstavljal samo dežja, ampak tudi vodo, ki je v deževnih sezonah tekla po sicer suhih vadijih.[3]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ James Hastings (1908–1927). Encyclopedia of Religion and Ethics Part 3. str. 165. ISBN 076613671X.
- ↑ Smith, Homer W. (1952). Man and His Gods. New York: Grosset & Dunlap. str. 85.
- ↑ Julian Baldick (1998). Black God. Syracuse University Press. str. 20. ISBN 0815605226.
| Narodne knjižnice | |
|---|---|
| Drugo | |
