Breg ob Kokri

Breg ob Kokri
Breg ob Kokri se nahaja v Slovenija
Breg ob Kokri
Breg ob Kokri
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°17′25.79″N 14°25′6.79″E / 46.2904972°N 14.4185528°E / 46.2904972; 14.4185528
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaOsrednjeslovenska regija
Tradicionalna pokrajinaGorenjska
ObčinaPreddvor
Površina
 • Skupno1,42 km2
Nadm. višina
454,6 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno134
 • Gostota94 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
Zemljevidi
Breg ob Kokri - Vas
LegaObčina Preddvor
RKD št.12948 (opis enote)[2]

Breg ob Kokri je vas v Občini Preddvor.

Strnjeno pozidana vas leži na ravnini na nadmorski višini 453 m in je dostopna iz Preddvora ali Bele. Prebivalci se ukvarjajo pretežno s kmetijstvom in živinorejo.

Vas je bila prvič omenjena v 12. stoletju v listini, s katero je grof Bertold iz Kamnika podaril vetrinjskemu samostanu posest od »sedmih studencev ob Kokri do Brega«.

Cerkev svetega Lenarta[uredi | uredi kodo]

Ob vaškem robu stoji cerkev sv. Lenarta, najpomebnejši objekt v naselju. Notranjost cerkve je eden od najbolje ohranjenih srednjeveških ambientov na Gorenjskem.

Cerkveno ladjo kvadrataste oblike zaključuje poslikan zgodnjegotski slavolok, za njim pa je bogato poslikan šestdelni rebrasti svod kranjskega prezbiterija. Na slavoloku so freske (Sv. Lenart osvobaja jetnike in Sv. Miklavž obdarja neveste). Zelo lepa je tudi podoba Jurija v boju z zmajem. Stenske slike v prezbiteriju predstavljajo: Kristus v mandorli, simboli evangelistov, cerkveni očetje, Adam in Eva, preroki, apostoli, Pasijon, Barbara, Katarina in Veronikin prt. Slike so delo furlanskih mojstrov iz okoli leta 1400.

Posebnost cerkve je lesen strop iz leta 1480, razdeljen na 30 polj in figuralno okrašen z raznimi scenami iz življenja Kristusa in Marije. Okoli leta 1470 – 1480 jih je naslikal mojster iz Seničnega. Je edini te vrste na slovenskem. Pod lesenim stropom so leta 1971 našli poznogotski poslikan strop s prizori iz Kristusovega življenja. Cerkev ima dve slikani okni, danes kopiji, ker sta bila originala nedavno ukradena.

Veliki oltar je iz leta 1877, delo Šubičeve delavnice in je trenutno odstranjen. Ob straneh sta dva zgodnje baročna »zlata« oltarja sv. Ane in Hieronima iz druge polovice 17. stoletja. Sta bogato izrezljana in poslikana.

Na fasadi so se ohranili deli fresk istrskega mojstra iz druge polovice 15. stoletja.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
  2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 12948«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Krajevni leksikon Slovenije, DZS, 1968
  • Brošura iz cerkve

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]