Saint-Étienne

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Saint-Étienne
Lega
Zemljevid
Saint-Étienne se nahaja v Francija
Saint-Étienne
Saint-Étienne se nahaja v Auvergne - Rona - Alpe
Saint-Étienne
45°26′2″N 4°23′23″E / 45.43389°N 4.38972°E / 45.43389; 4.38972Koordinati: 45°26′2″N 4°23′23″E / 45.43389°N 4.38972°E / 45.43389; 4.38972
DržavaFrancija
RegijaAuvergne-Rona-Alpe
DepartmaLoire
OkrožjeSaint-Étienne
Kantonsedež devetih kantonov
InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost
Saint-Étienne Métropole
Upravljanje
 • ŽupanMaurice Vincent (Socialistična stranka term=2008-2014)
Površina
1
79,97 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
172.718
 • Gostota2.200 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
42218 /42000, 42100, 42230
Nadmorska višina422–1.117 m
(povp. 516 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Saint-Étienne (provansalsko Sant-Etiève) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Loire. Leta 2010 je mesto imelo 171.260 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Forez ob reki Furan, 57 km jugozahodno od središča regije Lyona. 12 km severovzhodno od njega se nahaja francosko mednarodno letališče Saint-Étienne - Bouthéon.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Saint-Étienne je sedež devetih kantonov:

  • Kanton Saint-Étienne-Jugovzhod-1 (del občine Saint-Étienne: 24.186 prebivalcev),
  • Kanton Saint-Étienne-Jugovzhod-2 (del občine Saint-Étienne: 20.368 prebivalcev),
  • Kanton Saint-Étienne-Jugovzhod-3 (del občine Saint-Étienne: 21.238 prebivalcev),
  • Kanton Saint-Étienne-Jugozahod-1 (del občine Saint-Étienne: 14.477 prebivalcev),
  • Kanton Saint-Étienne-Jugozahod-2 (del občine Saint-Étienne: 18.198 prebivalcev),
  • Kanton Saint-Étienne-Severovzhod-1 (del občine Saint-Étienne: 24.087 prebivalcev),
  • Kanton Saint-Étienne-Severovzhod-2 (del občine Saint-Étienne, občini Saint-Jean-Bonnefonds, Saint-Priest-en-Jarez: 31.591 prebivalcev),
  • Kanton Saint-Étienne-Severozahod-1 (del občine Saint-Étienne, občina Villars: 22.333 prebivalcev),
  • Kanton Saint-Étienne-Severozahod-2 (del občine Saint-Étienne, občini Roche-la-Molière, Saint-Genest-Lerpt: 31.330 prebivalcev).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Bourg-Argental, Chambon-Feugerolles, Firminy, Grand-Croix, Pélussin, Rive-de-Gier, Saint-Chamond-Jug/Sever, Saint-Genest-Malifaux in Saint-Héand s 410.200 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V 16. stoletju je Saint-Étienne posedoval tovarno orožja, ki je bila zaslužna za dvig njegove pomembnosti. Prav zaradi te industrije je bil za časa francoske revolucije preimenovan v Armeville. V začetku 18. stoletja je postal središče premogovništva. Kljub temu je bil še v prvi polovici 19. stoletja le sedež okrožja v departmaju Loire z manjšim številom prebivalstva. S koncentracijo industrije v njem pa se je število prebivalstva do leta 1880 z začetnih 20.000 povzpelo na 110.000, s tem pa je Saint-Étienne prevzel vodilno vlogo v pokrajini od dotedanjega Montbrisona ter postal sedež prefekture.

Škofija Saint-Étienne je bila vzpostavljena leta 1970, oblikovana iz okrožij Saint-Étienna in Montbrisona, do tedaj v Lyonski škofiji.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Kip Ivane Orleanske

Saint-Étienne je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

  • stolnica sv. Karla Boromejskega, zgrajena v letih 1912-1923 v neogotskem slogu, sedež škofije Saint-Étienne, ustanovljene 26. decembra 1970,
  • romanska cerkev Notre-Dame de Valbenoîte iz 13. stoletja, ftancoski zgodovinski spomenik od leta 1949,
  • gotska 'velika' cerkev sv. Štefana in Lovrenca iz 15. do 17. stoletja, zgodovinski spomenik od leta 1949,
  • srednjeveška četrt Saint-Victor-sur-Loire z gradom in cerkvijo sv. Viktorja, od leta 1969 pridružena občina, se nahaja znotraj naravnega rezervata Saint-Étienne - Gorges de la Loire,
  • četrt Rochetaillée z ostanki srednjeveškega gradu Château de Rochetaillée in gotsko cerkvijo, pridružena občina leži znotraj naravnega regijskega parka Pilat,
  • mestna hiša Hôtel de ville, zgrajena leta 1821.

Osebnosti[uredi | uredi kodo]

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.