Šavna Peč

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Šavna Peč
Šavna Peč se nahaja v Slovenija
Šavna Peč
Šavna Peč
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°06′43″N 15°07′26″E / 46.112°S 15.124°V / 46.112; 15.124
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaZasavska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaHrastnik
Površina
 • Skupno2,11 km2
Nadm. višina
375,4 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno91
 • Gostota43 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
Zemljevidi
Šavna Peč - Vas
LegaObčina Hrastnik
RKD št.7558 (opis enote)[2]

Šavna Peč je naselje v Občini Hrastnik.

Šavna peč je vasica nad železniško progo med Hrastnikom in Zidanim mostom. Leži na rodovitni planoti skoraj sto m nad dnom doline ob Savi. Vasica ima verjetno ime po pečinah nad vasjo.

V njej je bil rojen jezikoslovec, poznavalec antike, univerzitetni profesor in humanist Anton Sovrè [3].

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Po mnenju v spominih Sovrétovega sorodnika, ki je bil tam doma, se je prej imenovala Savna peč, torej po pečini nad Savo.[3] France Bezlaj je bil za druga podobna imena (Ščavnica itn.) mnenja, da izvirajo iz ščavje.[3][4]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Leta 1826 je v velikem požaru pogorela cela vas.[3] Ko se je - še v Sovrétovih otroških letih - po hudi očetovi nesreči družina preselila v Krško, je dedova domačija - Sovrétova rojstna hiša - ostala brez naslednika in so jo prodali. V še enem hudem požaru 1898 je pogorelo skoraj polovica hiš v vasi in med njimi tudi ta, tako da danes njegove rojstne hiše ni več.[5]

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

V središču vasi se nahaja kašča z muzejsko etnološko zbirko in nekaj deli Antona Sovréta. Zgradba, zbirka v njej (in celotna vas) so vpisani v register kulturne dediščine.

Od leta 2004 vsako leto na prvo soboto v oktobru priredijo v Šavno peč tradicionalni vseslovenski spominski pohod po Sovrétovi poti.[5]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
  2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7558«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 Gantar, Kajetan (1981). »Rod in domačija Antona Sovreta«. Jezik in slovstvo. Slavistično društvo Slovenije. COBISS 16039213. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  4. Na povezavi poleg ščavje vidim tudi goščavje in pragoščavje - kar pa ni nujno vzročno povezano http://bos.zrc-sazu.si/cgi_new/neva.exe?name=ssbsj&expression=%C5%A1%C4%8Davje Spletni slovar slovenskega jezika, ZRC SAZU
  5. 5,0 5,1 Kamra: digitalizirana kultura dediščina slovenskih pokrajin https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/sovretova-pot.html