Črniče

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Črniče
Črniče se nahaja v Slovenija
Črniče
Črniče
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°54′36″N 13°46′30″E / 45.91°S 13.775°V / 45.91; 13.775
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaGoriška regija
Tradicionalna pokrajinaPrimorska
ObčinaAjdovščina
Površina
 • Skupno5,35 km2
Nadm. višina
192,8 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno411
 • Gostota77 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
5262 Črniče
Zemljevidi
Črniče - Vas
LegaObčina Ajdovščina
RKD št.9442 (opis enote)[2]

Črniče (italijansko Cernizza Goriziana) so naselje v Občini Ajdovščina, ki leži na sredini Vipavske doline.

V krajevno skupnost spadajo tudi Ravne, kjer živi približno 130 ljudi.

Lega[uredi | uredi kodo]

Črniče segajo od vodnega zadrževalnika Vogršček ob avtocesti Selo-Vrtojba v osrčju Vipavske doline, na nadmorski višini 169 metrov. Vas obdajajo planote: na severu Borovčje, Slemščica in Tabor,na jugu Kras, na vzhodu je Nanos. Na zahodni strani je meja z Italijo.

Sestava[uredi | uredi kodo]

Črniče imajo 9 zaselkov. To so: Lojkači, Konjščak, Lašta, Britih-najstarejši, Kobani, Lušček, Zgoni, Kampo in Na vasi.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Okrog vasi je veliko obdelovalne zemlje, zato se ljudje ukvarjajo s poljedelstvom, vinogradništvom in sadjarstvom. Večina ljudi pa dela v Novi Gorici in Ajdovščini.

Prepoznavnost[uredi | uredi kodo]

Črniče prepoznamo po črniški češnji, črnem boru, nekdaj pa po radiču. Znana so raznorazna praznovanja in velike gasilske veselice, ki obeležujejo določen praznik.

Prireditve[uredi | uredi kodo]

Od leta 1989 deluje kulturno društvo, ki organizira Črniško šagro, Srečanje lastovk in kulturni praznik 8. februar. Skozi vas pelje Vipavska vinska cesta, ki povezuje prireditev vinskih hramov. Leta 2011 pa je bilo ustanovljeno tudi športno, kulturno, turistično društvo Parapet.

Naravne Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Soteska potoka Konjščak s slapom Čeber je delno urejena v poučno rekreacijsko »pot po grapi«.

Slap Čeber na potoku Konjščak
Slap Čeber na potoku Konjščak

Javne Zgradbe[uredi | uredi kodo]

V vasi je vrtec in podružnična šola, ki jo obiskujejo učenci od prvega do petega razreda. Blizu šole so trgovina, bife in pošta. Vas ima dve turistični kmetiji. To sta Kosovel in Arkade Cigoj. V Konjščaku je balinišče, na začetku vasi je frizerski salon, na koncu pa poslovna zgradba Smart in gradbeno podjetje Podgornik. Pod osnovno šolo so leta 2011 začeli graditi večnamensko dvorano.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Vas je dobila ime po črnem hrastu ( ne pa po hrastu Črnika ). Legenda pravi, da je bil ta gozd tako mogočen, da je bilo mogoče priti do kraške planote s krošnje na krošnjo.

V začetku 13. stoletja je bila vas Črniče v posesti Spanheimov. Leta 1220 je Bernard Spanheimski ali Bernard Koroški, ki je bil takrat Koroški vojvoda, vas Črniče podaril Benediktinskem samostanu Rožac blizu Krmina v Furlaniji, na slovenski etnični meji.

Leta 1758 je bila zgrajena cerkev sv. Vida, v kateri je veliko fresk. Prvotno sta bili dve cerkvi, sv. Vida na griču, kjer je danes pokopališče in druga Sv. Marka s pokopališčem v Brithu. Ob današnjem pokopališču je vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne, ki je bilo obnovljeno leta 2004. Ob cerkvi je stara šola. Od leta 1912 je bila urejena poštna zveza z avtobusom. Leta 1867 so ustanovili čitalnico. Blizu naselja je peljala Rimska cesta. Pod vasjo je domačija pri Huhu s starim mlinom.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
  2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9442«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Viri[uredi | uredi kodo]