Pot kulturne dediščine

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Doprsni kip Franceta Prešerna v Vrbi. Kip je bil odkrit leta 2000 in je delo kiparja Vasje Ulricha.
Rojstna hiša Matije Čopa v Žirovnici
Rojstna hiša Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah
Rojstna hiša Franceta Prešerna v Vrbi

Pot kulturne dediščine je pohodniška pešpot, ki poteka po vaseh v Občini Žirovnica, kjer stojijo rojstne hiše Matije Čopa, Frana Saleškega Finžgarja, Janeza Jalna, Franceta Prešerna ter čebelnjak Antona Janše. Pot se začne v Žirovnici, konča pa v Vrbi. Dolga je dobrih osem kilometrov, pohodnik pa jo prehodi v dveh oziroma v štirih urah, če si ogleda še notranjosti hiš omenjenih literatov. Tradicionalen pohod je organiziran osmega februarja. V letu 2013 so pot tudi celostno uredili, vključena pa je tudi v širši projekt Slovenska pisateljska pot.

Dežela kranjska
nima lepš' ga kraja,
ko je z okol'šč'no ta,
podoba raja.

— France Prešeren, Krst pri Savici

Potek poti z osrednjimi točkami[uredi | uredi kodo]

  1. Rojstna hiša Matije Čopa (Žirovnica)
  2. Aleja slavnih mož (Zabreznica)
  3. Čebelnjak Antona Janše (Breznica)
  4. Rojstna hiša Frana Saleškega Finžgarja (Doslovče)
  5. Rojstna hiša Janeza Jalna (Rodine)
  6. Cerkev svetega Marka (Vrba)
  7. Stara vaška lipa (Vrba)
  8. Rojstna hiša Franceta Prešerna (Vrba)

Opis poti[uredi | uredi kodo]

Pot kulturne dediščine se začne v Žirovnici, natančneje pri rojstni hiši Matije Čopa. Nadaljuje se skozi vas Selo pri Žirovnici, rojstno vas Jožefa Žemlje. Naslednji postanek je pred osnovno šolo v Zabreznici, kjer si popotniki ogledajo Alejo slavnih mož, ki jo sestavljajo doprsni kipi Franceta Prešerna, Matije Čopa, Frana Saleškega Finžgarja, Janeza Jalna ter Antona Janše. Doprsne kipe so oblikovali kiparji Zdenko Kalin, Jaka Torkar in Bojan Kunaver. V vasi Breznica stoji čebelnjak Antona Janše. Od tod pot vodi do rojstne hiše pisatelja Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah. Skozi Smokuč, rojstno vas prvega prešernoslovca Toma Zupana, pohodniki prispejo do Rodin, kjer si ogledajo rojstno hišo Janeza Jalna in cerkev svetega Klemena. Zadnja postaja je vas Vrba, kjer se je rodil največji slovenski pesnik France Prešeren. Poleg njegove rojstne hiše tu stojita še cerkev svetega Marka, ki jo pesnik omenja v Sonetjih nesreče ter stara vaška lipa, ki je spomenik državnega pomena.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Knjiga Portal:Literatura

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Pot kulturne dediščine. Ur. Danica Bernik. Žirovnica: Osnovna šola, 1996. (COBISS)
  • Melita Forstnerič-Hajnšek idr. Slovenska pisateljska pot. Radovljica : Didakta, 2013. (COBISS)