Mrož
| Mrož | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
| Odobenus rosmarus Linnaeus, 1758 | ||||||||||||||||
 |
Mróž (znanstveno ime Odobenus rosmarus) je plavutonožec, ki živi v ledenomrzlih vodah Arktike. Njegovo ime izvira iz stare grščine in pomeni »tisti, ki teka po prstih«. Mroži imajo zelo debelo kožo, pod katero je velika plast maščobe, da lahko brez posebnih težav živijo v ledenih vodah. Zaradi prekomernega lova se je njegov stalež močno znižal, skoraj do iztrebljenja. Število živali se sedaj dviguje v severnem delu Tihega oceana, medtem ko je v vodah severozahodnega Atlantika še vedno močno ogrožen.
Način življenja[uredi | uredi kodo]
Večino svojega življenja preživi na odprtem morju ali na ledenih ploščah. Če le-teh ni se povzpne na skalne obale, kjer mroži ležijo tesno drug ob drugem, včasih celo drug na drugem, čeprav imajo dovolj prostora. Mroževe noge so ravne, nizke in spremenjene v plavuti. Po kopnem hodi po štirih nogah, v vodi pa zadnje noge uporablja za pogon, sprednje pa za krmiljenje. Pozimi se zaradi debelejšega ledu preseli bolj na jug, aprila pa se samice z mladiči preselijo na sever. Čeprav ima debelo plast maščobe, vseeno ne morejo preživeti skrajnih temperatur.
Način prehranjevanja[uredi | uredi kodo]
Najpogosteje jedo školjke (velike pokrovače, srčanke, klapavice), ki jih najdejo na morskem dnu. Pod vodo lahko ostanejo največ 10 minut. Potopijo se lahko največ 80 metrov globoko, čeprav najraje ostajajo v plitvi vodi, ker je toplejša. Na gobcu imajo zelo občutljive dlačice, ki jih uporabljajo za lov v kalni vodi. Odkrije lahko celo mehkužce, ki so skriti pod peskom v plitvi vodi in jih izbrskajo z vodnim curkom. Veliki samci so včasih agresivni. Takrat napadejo slabotnejše tjulnje in jih pojedo.
Razmnoževanje[uredi | uredi kodo]
V času parjenja se zberejo velike črede mrožev, med katerimi so samci, samice in tudi mladiči. Samci se borijo za naklonjenost samic. Po navadi zmaga samec z najdaljšimi okli. Parijo se pod vodo, brejost traja 15 mesecev, po katerih med aprilom in junijem samica na ledeni plošči skoti enega mladiča, dolgega 125 centimetrov. Mladič se že po dveh tednih nauči odlično plavati. Samica doji mladiča najmanj 18 mesecev, čeprav že po šestih mesecih je tudi trdo hrano. Mladič ostane pri materi 2 leti, po katerih je samica pripravljena na naslednje parjenje, mladič pa se priključi čredi mladičev.
Mrož in človek[uredi | uredi kodo]
Eskimi lovijo mrože, uživajo njihovo meso in maščobo, iz kože izdelujejo oblačila, čolne in jermene za sanke, iz oklov pa izdelujejo nakit. Včasih so jih lovili s harpunami na jeklenih vrveh. Eskimi ne ogrožajo mrožev, ogroža ga predvsem gospodarski lov (kožo na njegovem vratu uporabljajo za poliranje kovine), ki je mroža v zadnjih stoletjih skoraj iztrebil. Ogroža ga tudi močna onesnaženost morja in različne bolezni. Počasno razmnoževanje omogoča le zelo počasno povečevanje njihovega staleža v zadnjih letih.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Lowry L (2016). »Odobenus rosmarus«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2016: e.T15106A45228501. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-1.RLTS.T15106A45228501.en. Pridobljeno 13. januarja 2018. Database entry includes a brief justification of why this species is considered Vulnerable
Viri[uredi | uredi kodo]
- Соколов В. Е. Пятиязычный словарь названий животных. Млекопитающие. Латинский, русский, английский, немецкий, французский. / под общей редакцией акад. В. Е. Соколова. — М.: Рус. яз., 1984. — С. 110. — 10 000 экз.
- Fay, F.H. (1985). »Odobenus rosmarus«. Mammalian Species 238: 1–7.
- Gilbert, J.R., G.A. Fedoseev, D. Seagars, E. Razlivalov, and A. LaChugin (1992). «Aerial census of Pacific walrus, 1990». USFWS R7/MMM Technical Report 92-1: 33 pp.
- US Fish and Wildlife Service (2002), Stock Assessment Report: Pacific Walrus - Alaska Stock
- Dyke, A.S., J. Hooper, C.R. Harington, and J.M. Savelle (1999). »The Late Wisconsinan and Holocene record of walrus (Odobenus rosmarus) from North America: A review with new data from Arctic and Atlantic Canada«. Arctic 52: 160–181.
- [NAMMCO] North Atlantic Marine Mammal Commission. 1995. Report of the third meeting of the Scientific Committee. In: NAMMCO
- Annual Report 1995, NAMMCO, Tromsø, pp. 71–127.
- Fisheries and Oceans Canada Atlantic Walrus: Northwest Atlantic Population. Pridobljeno 9.10.2007.
- Ministry of Natural Resources of the Russian Federation protected species list. Pridobljeno 4.10.2007.
- Bockstoce, J.R. and D.B. Botkin (1982). »The Harvest of Pacific Walruses by the Pelagic Whaling Industry, 1848 to 1914«. Arctic and Alpine Research 14 (3): 183–188.
- Chivers, C.J. A Big Game. New York Times Online (2002-08-25).
- Eleanor, E.W., M.M.R. Freeman, and J.C. Makus (1996). »Use and preference for Traditional Foods among Belcher Island Inuit«. Artic 49 (3): 256–264.
- Garlich-Miller, J.G. and D.M. Burn (1997). »Estimating the harvest of Pacific walrus, Odobenus rosmarus divergens, in Alaska« 97 (4): 1043–1046.
- Witting, L. and Born, E. W. (2005). »An assessment of Greenland walrus populations«. ICES Journal of Marine Science 62 (2): 266–284.
- Kaufman, M. »Warming Arctic Is Taking a Toll, Peril to Walrus Young Seen as Result of Melting Ice Shelf«, Washington Post (15. april 2006), str. A7.
- IUCN 2008. 2008 IUCN Red List of Threatened Species (20. december 2008).
