Finščina
| Finščina | |
|---|---|
| suomen kieli | |
| Izgovarjava | ˈsuo̯mi |
| Materni jezik | Finska, Estonija, Švedska (Dolina Torne), Norveška (pokrajina Finnmark), Severozahodna Rusija (Karelija) |
| Področje | Severna Evropa |
Št. maternih govorcev | (5,0 milijonov[1] cited 1993)[2] |
| Pisava | latinica (finska abeceda) Finska Braillova pisava |
| Uradni status | |
Uradni jezik | = Finska Evropska unijarecognised as minority language in:  Švedska[3] |
| Regulator | Oddelek za načrtovanje jezika Raziskovalnega inštituta za jezike Finske [1] |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-1 | fi |
| ISO 639-2 | fin |
| ISO 639-3 | fin |
| Glottolog | finn1318 |
 Uradni jezik.
Jezik manjšine. | |
Finščina je jezik kakih 5 milijonov prebivalcev Finske, kjer je uradni jezik postal leta 1809, ter finskih manjšin v Rusiji in na Švedskem. Do 19. stoletja je bil na Finskem uradni jezik, pa tudi pogovorni jezik višjih slojev, švedščina. Prvo tiskano delo v finščini je bil prevod Nove zaveze v 16. stoletju. Gibanje za uveljavitev finščine se je še posebej razmahnilo v 19. stoletju. Leta 1833 je Elias Lönnrot zapisal Kalevalo, najbolj znano finsko epopejo v 12.000 verzih, ki je v obliki ljudskih pesmi obstajala v ustnem izročilu številnih generacij. Kalevala je pesniško ime za Finsko in pomeni »dežela junakov«.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »www.kotus.fi«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. maja 2008. Pridobljeno 27. julija 2014.
- ↑ Finščina referenca v Ethnologue (17. izd., 2013)
- ↑ Finščina je eden izmed uradnih švedskih manjšinski jezikov
- ↑ »О государственной поддержке карельского, вепсского и финского языков в Республике Карелия« (v ruščini). Gov.karelia.ru. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. oktobra 2017. Pridobljeno 6. decembra 2011.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
