Brazilija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Federativna republika Brazilija
República Federativa do Brasil
Grb Brazilije
Grb
Geslo: Ordem e Progresso  (portugalsko)
»Red in napredek«
Himna: Brazilska državna himna
Lega Brazilije
Glavno mestoBrasilia
15°45′S, 47°57′W
Največje mestoSão Paulo
Uradni jezikiportugalščina
Demonim(i)Brazilec, Brazilka
Vladapredsedniška zvezna republika
Luiz Inácio Lula da Silva
Geraldo Alckmin
Neodvisnost 
• razglašena
7. septembra 1822
• priznana
29. avgusta 1825
• republika
15. novembra 1889
Površina
• skupaj
8.514.877 km2 (5.)
• voda (%)
0,65
Prebivalstvo
• popis 2022[1]
203.062.512
• gostota
25/km2 (193.)
BDP (ocena 2023)[2]
• skupaj (nominal.)
2.13 bilijona $ (9.)
• skupaj (PKM)
4,10 bilijona $ (8.)
• na preb. (nominal.)
10.412 $ (78.)
• na preb. (PKM)
20.079 $ (78.)
Gini (2020)48,9[3]
visok
HDI (2022)0,754[4]
visok · 87.
Valutareal (R$) (BRL)
Časovni pasUTC −2 do −5 (BRT)
Klicna koda+55
Internetna domena.br

Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki. Širi se prek ogromnega področja med Andi na zahodu in Atlantikom na vzhodu, meji pa na Urugvaj, Argentino, Paragvaj in Bolivijo na jugu, Peru in Kolumbijo na zahodu, Venezuelo, ter Gvajano, Surinam in Francosko Gvajano na severu. Brazilija je dobila ime po bražiljki (Caesalpinia brasiliensis), krajevnem listnatem drevesu, ki daje les za rdeče barvilo, v njej pa najdemo tako ekstenzivno kmetijska področja kot deževne pragozdove.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Tordesilljska pogodba, potrjena s bulo papeža Aleksandra VI. iz leta 1494, je razdelila novo odkrite dežele na vplivna območja Španije in Portugalske po poldnevniku, ležečem približno 1770 km zahodno od Zelenortskih otokov. Obala današnje Brazilije, ki so jo Evropejci prvič ugledali leta 1500, je s tem pripadla Portugalski. V 16. stoletju so jo razvili kot kolonijo, katere gospodarstvo je v znatni meri temeljilo na suženjskem delu. Leta 1808 se je v Brazilijo pred Napoleonovo vojsko začasno zatekla portugalska kraljeva družina in vlada. Kljub njihovi vrnitvi trinajst let pozneje je to obdobje med Brazilci vodilo k naraščajoči želji po neodvisnosti, tako da je leta 1822 takratni knez namestnik Pedro I. Brazilski ustanovil neodvisno Brazilsko cesarstvo, ki je trajalo do leta 1889, ko je bil njegov naslednik Pedro II. Brazilski odstranjen in namesto tega vzpostavljena federativna republika.

S koncem 19. stoletja ter v začetku 20. stoletja se je v Brazilijo priselilo prek 5 milijonov ljudi. To je bilo obenem obdobje industrializacije in nadaljnje širitve v notranjost dežele. Leta 1937 je oblast prevzel diktator Getulio Vargas do leta 1945, ko so bile znova razpisane splošne volitve. Leta 1964 je oblast z državnim udarom prevzela vojaška hunta, ki je ostala na oblasti do leta 1985, ko se je Brazilija vrnila k demokratični izbiri voditelja

Upravna delitev[uredi | uredi kodo]

Karta brazilskih zveznih držav

Brazilija je razdeljena na 26 zveznih držav (portugalsko estado, množina estados) in eno zvezno okrožje (portugalsko distrito federal), ki so združeni v pet večjih pokrajin:

  • Srednje-vzhodna pokrajina (Região Centro-Oeste)
  • Severovzhodna pokrajina (Região Nordeste)
  • Severna pokrajina (Região Norte)
  • Jugovzhodna pokrajina (Região Sudeste)
  • Južna pokrajina (Região Sul)

Demografija[uredi | uredi kodo]

Brazilija šteje 212,150,193 prebivalcev. Največ ljudi je starih med 15 in 64 let (26,7 %), sledijo pa jim tisti med 0 in 14 let (26,7 %), najmanj pa je ljudi nad 65 let (6,4 %). Povprečna starost prebivalcev je 28,6 let. 88,6 % prebivalstva, starega nad 15 let je pismenega.

Število prebivalcev se letno zviša za 1,199 %. Urbanizacija je 86 %, to pomeni, da večina prebivalcev živi v mestih.

Z HIV-om je okuženih 0,6 % ljudi.

V Braziliji je največ belcev (47.73%), nekaj manj je mulatov (43.13%), ostali prebivalci pa so črnci, Japonci, Arabci, Amerindi in drugi.

Kultura[uredi | uredi kodo]

Verstva[uredi | uredi kodo]

Največ je katoličanov (64.6%), manj je protestantov (22.2%), ostali so animisti, Bantu/vudu ali drugo.

Jezik[uredi | uredi kodo]

Večinoma govorijo portugalščino (uradni in najbolj razširjen jezik), španščino, nemščino, italijanščino, japonščino, angleščino.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. Araujo, Gabriel (28. junij 2023). Grattan, Steven; Rumney, Emma (ur.). »Brazil census shows population growth at its slowest since 1872«. Reuters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. junija 2023.
  2. »World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Brazil)«. IMF.org. Mednarodni denarni sklad. 10. oktober 2023. Arhivirano iz spletišča dne 15. oktobra 2023. Pridobljeno 10. oktobra 2023.
  3. »GINI index (World Bank estimate) – Brazil«. World Bank. Arhivirano iz spletišča dne 10. novembra 2016. Pridobljeno 12. januarja 2023.
  4. »Human Development Report 2021/2022« (PDF) (v angleščini). United Nations Development Programme. 8. september 2022. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. oktobra 2022. Pridobljeno 8. septembra 2022.