Pojdi na vsebino

Zvezne države Brazilije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zvezne države Brazilije
Unidades federativas do Brasil
KategorijaZvezna država
LokacijaBrazilija
Število26 držav in 1 zvezno okrožje
Prebivalstvo636.707 (Roraima) – 44.411.238 (São Paulo)
Površine5761 km² (zvezno okrožje) – 1.559.168 km² (Amazonas)
Vlade
  • Državna vlada
    vlada zvezne države
Podrazdelitev
  • občine

Zvezne države Brazilije (portugalsko unidades federativas do Brasil) so podnacionalne enote z določeno stopnjo avtonomije (samoupravljanje, samoregulacija in samozbiranje) ter opremljene z lastno vlado in ustavo, ki skupaj tvorita Zvezno Republiko Brazilijo. Obstaja 26 držav (estados) in eno zvezno okrožje (distrito federal). Države na splošno temeljijo na zgodovinskih, konvencionalnih mejah, ki so se razvile skozi čas. Zvezne države so razdeljene na občine, zvezno okrožje pa prevzame pristojnosti tako države kot občine.[1]

Vlada

[uredi | uredi kodo]

Vlada vsake zvezne države Brazilije je razdeljena na izvršilno, zakonodajno in sodno vejo.

Državno izvršilno vejo vodi guverner države in vključuje viceguvernerja, ki ju oba izvolijo državljani države. Guverner imenuje več državnih sekretarjev (vsakega zadolženega za določen resor) in državnega pravobranilca.

Državna zakonodajna veja oblasti je zakonodajna skupščina, enodomni organ, ki ga sestavljajo poslanci, ki jih izvolijo državljani države.

Sodstvo v vsaki državi sestavljajo sodniki, ki sestavljajo sodišča prve stopnje, in sodišče, ki je sodišče druge stopnje države in je sestavljeno iz sodnikov, imenovanih desembargadores. Sodniki se kvalificirajo z izpiti ali pa so imenovani.

Države so razdeljene na občine, ki imajo različne pristojnosti in se štejejo za avtonomne od držav. Občine imajo župana, podžupana in zbor svetnikov, vse izvolijo državljani občine, vendar nimajo ločenega sodstva.

Zvezno okrožje ima enako izvršilno, zakonodajno in sodno organizacijo kot država, vendar ni razdeljeno na občine, zato je njegovo ozemlje sestavljeno iz več upravnih regij. Te regije neposredno upravlja vlada zveznega okrožja, ki izvaja ustavna in pravna pooblastila, ki so enakovredna državnim in občinskim, s čimer hkrati prevzema vse obveznosti, ki izhajajo iz njih.

Fernando de Noronha ni občina, ampak državno okrožje Pernambuco (edino državno okrožje v državi). Upravljata ga generalni administrator, ki ga imenuje guverner Pernambuca, in svet, katerega člane izvolijo državljani okrožja.[2]

Vse zvezne države in zvezno okrožje so zastopane v nacionalnem kongresu, vsaka s tremi senatorji in med osmimi in 70 poslanci, odvisno od njihove populacije. Državljani vseh držav in zveznega okrožja volijo te nacionalne predstavnike ter predsednika in podpredsednika.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Države Brazilije, njihove zastave, prestolnice držav in največja mesta

Sedanje države Brazilije sledijo svoji zgodovini neposredno do kapitanij, ki jih je ustanovila Portugalska po pogodbi iz Tordesillasa, ki je razdelila svet med Portugalsko in Španijo.

Prve upravne delitve Brazilije so bile dedne kapitanije (capitanias hereditárias), zemljišča, ki jih je portugalska krona podelila plemičem ali trgovcem z listino za kolonizacijo dežele. Prvo takšno kapitanstvo je bil otok São João, ki ga je leta 1504 podelil Fernão de Loronha. Celinsko ozemlje je bilo leta 1534 razdeljeno na kapitanije, ki so na splošno sledile črtam zemljepisne širine, čeprav so nekatere sledile poldnevnikom ali diagonalnim črtam.[3] Vsak od nosilcev teh kapitanij je bil imenovan kapitan donat (capitão donatário). Kapetanije naj bi podedovali potomci imetnikov, vendar je krona ohranila moč, da jih ponovno pridobi.

Leta 1549 je portugalska krona imenovala Toméja de Souso za prvega generalnega guvernerja velikega portugalskega dominiona v Južni Ameriki, znanega kot država Brazilija (Estado do Brasil). Leta 1621 je bil severni del dominiona odcepljen in je postal ločena entiteta, znana kot država Maranhao. Vendar so kapitanije še naprej obstajale pod obema državama kot regionalne uprave.[4]

Med Ibersko unijo (1580–1640), ki je portugalskim naseljencem omogočila vstop v španske domene, se je ozemlje portugalskih kolonialnih domen v Južni Ameriki več kot podvojilo, pri čemer sta se državi Brazilija in Maranhão močno razširili proti zahodu. Po razpadu unije je Portugalska uveljavila svoje ozemeljske zahteve, ki jih je Španija na koncu sprejela z Madridsko pogodbo leta 1750. V tem obdobju je bilo ustanovljenih ali združenih več kapitanij, tako v prvotni kot zahodni domeni, nekatere pa so bile vrnjene kroni in postale kraljeve kapitanije.

Vlada markiza Pombala (1750–1777) je znatno centralizirala upravo portugalskih kolonij. Do leta 1759 so bile vse kapitanije vrnjene kroni, pri čemer so kapitani postali imenovani in ne priznani z dedovanjem. Nekatere kapitanije so bile imenovane za generalne kapitanije, ki so jim bile podrejene druge kapitanije. Poleg tega sta bili državi Grão-Pará in Rio Negro ter državi Maranhão in Piauí, ki sta bili ločeni od države Maranhão, leta 1775 ponovno vključeni v državo Brazilija pod enim samim generalnim guvernerjem. Ta centralizacija je kasneje pripomogla k ohranitvi Brazilije kot enotne nacionalne države, pri čemer se je izognila razdrobljenosti, podobni tisti v španskih domenah.

Kapitanije so leta 1821, v zadnjih letih kraljevine Brazilije (združene s Portugalsko), postale province in ohranile to oznako po osamosvojitvi leta 1822 pod Brazilskim cesarstvom. Večina notranjih meja je ostala nespremenjena od konca kolonialnega obdobja, na splošno po naravnih značilnostih, kot so reke in gorski grebeni. Narejenih je bilo nekaj sprememb, ki so ustrezale domači politiki (prenos Triângulo Mineiro iz Goiása v Minas Gerais, prenos južnega brega reke São Francisco iz Pernambuca v Minas Gerais in kasneje v Bahio, ločitev glavnega mesta Rio de Janeiro kot nevtralne občine zunaj katere koli province, ločitev Amazonas od Pará in ločitev Parane od São Paula), kot tudi mednarodne prilagoditve meja, ki so posledica diplomatske rešitve ozemeljskih sporov. Provinca Cisplatine je bila leta 1821 priključena Braziliji, leta 1825 je razglasila neodvisnost kot Urugvaj in je bila priznana s pogodbo v Montevideu leta 1828.

Ko je Brazilija leta 1889 postala republika, so vse province postale države, nevtralna občina pa zvezno okrožje. Leta 1903 je Brazilija s pogodbo iz Petrópolisa od Bolivije pridobila ozemlje Acre.

V letih 1942–1943 je Vargasov režim z vstopom Brazilije v drugo svetovno vojno od meja države ločil šest strateških ozemelj, da bi jih neposredno upravljal: otočje Fernando de Noronha (iz Pernambuca), Amapá (iz Pará), Rio Branco (iz Amazonasa), Guaporé (iz Mato Grossa in Amazonasa), Ponta Porã (iz Mato Grossa) in Iguaçu (iz Parane in Santa Catarine).[5][6][7] Kmalu po vojni je brazilska ustava iz leta 1946 vrnila Ponta Porã in Iguaçu v prvotni državi.[8] Guaporé se je leta 1956 preimenoval v Rondônia, Rio Branco pa v Roraima leta 1962, medtem ko so ostala ozemlja skupaj z Amapá in Fernando de Noronha. Acre je leta 1962 postal država.

Leta 1960 so iz Goiása izklesali zvezno okrožje pravokotne oblike, da bi vsebovalo novo glavno mesto, Brasílio.[9][10] Prejšnje zvezno okrožje je postalo država Guanabara, vendar je bilo leta 1975 ponovno vključeno v prvotno zvezno državo Rio de Janeiro in postalo njeno glavno mesto kot mesto Rio de Janeiro.

Leta 1977 je južni del Mato Grossa postal država Mato Grosso do Sul.[11] In 1981, Rondônia became a state.[12] Leta 1981 je Rondônia postala država. Brazilska ustava iz leta 1988 je ustvarila državo Tocantins iz severnega dela Goiása, ustanovila Amapá in Roraima kot državi ter vrnila otočje Fernando de Noronha v Pernambuco.[1] Ustava je tako končala vsa preostala ozemlja, ohranila pa je možnost oblikovanja drugih v prihodnosti.

Predlagana delitev Pará

[uredi | uredi kodo]

11. decembra 2011 je v zvezni državi Pará potekal posvetovalni referendum o ustanovitvi dveh novih zveznih držav iz njenih delov (Tapajós in Carajás, preostali del zvezne države pa ostane Pará). Oba predloga je zavrnilo približno 66 % volivcev po vsej državi, vendar odraža močno geografsko razdeljenost z več kot 90-odstotno odobritvijo volivcev v predlaganih odcepljenih regijah in več kot 90-odstotnim neodobravanjem tistih v preostali državi.

Zemljevidi

[uredi | uredi kodo]

Seznam

[uredi | uredi kodo]
Zastava in ime Koda Glavno mesto Največje mesto Površina[14] Štev. prebivalcev
(Maj 2023)[15]
Gostota 2022 BDP (R$
milijonov, 2022)
[16]
HDI
(2022)[17]
km2 sq mi per km2 per sq mi
Acre AC Rio Branco 164.123 63.368
830,018
634 1.640
21000
0,719
Alagoas AL Maceió 27.779 10.726
3127683
125,52 325,1
73000
0,683
Amapá AP Macapá 142.829 55.147
733759
2,63 6,8
9000
0,740
Amazonas AM Manaus 1.559.159 601.995
3941613
2,58 6,7
103000
0,733
Bahia BA Salvador 564.733 218.045
14141626
30,52 79,0
257000
0,714
Ceará CE Fortaleza 148.921 57.499
8794957
60,33 156,3
410000
0,735
Zvezno okrožje Brazilije DF Brasília 5.780 2.230
2817381
493,00 1.276,9
249000
0,850
Espírito Santo ES Vitória Serra 46.096 17.798
3833712
80,63 208,8
125000
0,772
Goiás GO Goiânia 340.112 131.318
7056495
18,46 47,8
202000
0,769
Maranhão MA São Luís 331.937 128.162
6776699
19,03 49,3
102000
0,687
Mato Grosso MT Cuiabá 903.366 348.792
3658649
4,01 10,4
142000
0,774
Mato Grosso do Sul MS Campo Grande 357.146 137.895
2880308
7,83 20,3
107000
0,766
Minas Gerais MG Belo Horizonte 586.522 226.457
21279353
31,72 82,2
583000
0,787
Pará PA Belém 1.247.955 481.838
8639532
7,02 18,2
156000
0,698
Paraíba PB João Pessoa 56.470 21.800
4175326
78,93 204,4
60000
0,722
Paraná PR Curitiba 199.308 76.953
11623091
43,46 112,6
417000
0,792
Pernambuco PE Recife 98.148 37.895
9645321
103,83 268,9
201000
0,727
Piauí PI Teresina 251.578 97.135
3341352
9,73 25,2
26000
0,697
Rio de Janeiro RJ Rio de Janeiro 43.780 16.900
16055174
387,46 1.003,5
693000
0,796
Rio Grande do Norte RN Natal 52.811 20.390
3619619
62,74 162,5
76000
0,731
Rio Grande do Sul RS Porto Alegre 281.730 108.780
10882965
36,84 95,4
444000
0,787
Rondônia RO Porto Velho 237.591 91.734
1837905
7,34 19,0
19000
0,725
Roraima RR Boa Vista 224.301 86.603
708352
2,54 6,6
8000
0,752
Santa Catarina SC Florianópolis Joinville 95.736 36.964
7218704
69,74 180,6
293000
0,808
São Paulo SP São Paulo 248.223 95.839
44411238
175,73 455,1
1964000
0,826
Sergipe SE Aracaju 21.915 8.461
2403563
97,64 252,9
38000
0,702
Tocantins TO Palmas 277.721 107.229
1692452
5,74 14,9
21000
0,743

Druge statistike po: najvišji točki, stopnji pismenosti, pričakovani življenjski dobi, umrljivosti dojenčkov, stopnji umorov.

  1. Ta zemljevid imenuje vzhodno kapitanijo Maranhão kot Piauí in ne prikazuje kapitanije otoka São João.
  2. Ta anahronistični zemljevid prikazuje kapitaniji São Paulo in Minas de Ouro od njene ustanovitve leta 1709 do prve delitve leta 1720 ter kapitaniji Bahia in Pernambuco od zadnje združitve z okoliškimi kapitanijami leta 1761 do njihove prve naslednje delitve leta 1779. Kapetanija Rio Grande de São Pedro je bila od ustanovitve leta 1760 do 1807 podrejena Riu de Janeiru. Kapetaniji Maranhão in Grão-Pará sta ostali nespremenjeni v celotnem tem obdobju.
  3. Ta zemljevid prikazuje celotno prihodnje ozemlje Guaporéja in države Rondônia kot del Mato Grossa, vendar je bil njegov severozahodni del del Amazonasa.[13]


Približno ujemanje med zgodovinskimi delitvami

[uredi | uredi kodo]
Približna korespondenca med razdelki v izbranih letih
Ime Brazilija država Maranhão
in Grão-Pará
Država Brazilija Brazilsko cesarstvo združene države Brazilije Federativna republika Brazilija
Brazilija
1534 1654 1775 1822 1853 1889 1943 1967 1977 1988
Kapitanije kapitanije splošno Province Province Zvezne države
nevtralne
občine
zvezno
okrožje
zvezno okrožje zvezno
okrožje
ozemlja
del Tierra Firme
in guvernat Nova Kastilja
del podkraljevina Peru del Bolivija Acre Acre
Grão-Pará Grão-Pará Amazonas Amazonas
Rio Branco Roraima Roraima
Pará Pará
Amapá Amapá
Maranhão (zahod) Maranhão Maranhão Maranhão
Maranhão (vzhod) Piauí
Ceará Ceará kapitanija Pernambuco Ceará
kapitanija Rio Grande Rio Grande do Norte
Itamaracá Paraíba Paraíba
São João Pernambuco Fernando de Noronha Pernambuco
kapitanija Pernambuco Pernambuco
Alagoas
kapitanija Bahia kapitanija Bahia Sergipe
Ilhéus Bahia
Porto Seguro
Espírito Santo Espírito Santo
São Tomé Rio de Janeiro Rio de Janeiro Rio de Janeiro
kapitanija São Vicente|São Vicente (sever)]] nevtralna občina zvezno okrožje Brazilija (1891–1960) Guanabara
kapitanija São Vicente Minas Gerais
del guvernata Nova Kastilja
in guvernat Novi Toledo
Goiás Goiás Tocantins
Goiás
Zvezno okrožje Brazilija
Mato Grosso Guaporé Rondônia Rondônia
Mato Grosso Mato Grosso Mato Grosso
zvezno območje Ponta Porã Mato Grosso do Sul
Santo Amaro São Paulo São Paulo
kapitanija São Vicente
Paraná Paraná Paraná
območje Iguaçu
Santana Rio de Janeiro
(odvisnost)
Santa Catarina Santa Catarina
Santa Catarina
del guvernata Nova Andaluzij del podkraljestva Peru Rio Grande do Sul
del podkraljestva Peru Cisplatina Urugvaj

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Constitution of the Federative Republic of Brazil of 1988, Government of Brazil. (portugalsko)
  2. Law no. 11304, of 28 December 1995, Legislative Assembly of Pernambuco. (portugalsko)
  3. Reconstructing the map of the hereditary captaincies, Jorge Pimentel Cintra, Annals of the Museum of São Paulo, July/December 2013. (portugalsko)
  4. The political-administrative organization and the regionalization process of the Brazilian colonial territory, Paulo Pedro Perides, Department of Geography Magazine, 7 November 2011. (portugalsko)
  5. Decree-law no. 4102, of 9 February 1942, Chamber of Deputies of Brazil. (portugalsko)
  6. Decree-law no. 5812, of 13 September 1943, Government of Brazil. (portugalsko)
  7. Decree-law no. 6.550, of 31 May 1944, Government of Brazil. (portugalsko)
  8. Constitution of the United States of Brazil, of 18 September 1946, Government of Brazil. (portugalsko)
  9. Law no. 2874, of 19 September 1956, Government of Brazil. (portugalsko)
  10. Law no. 3273, of 1 October 1957, Government of Brazil. (portugalsko)>
  11. Complementary law no. 31, of 11 October 1977, Government of Brazil. (portugalsko)
  12. Complementary law no. 41, of 22 December 1981, Government of Brazil. (portugalsko)
  13. Map of Brazil, Brazilian Institute of Geography and Statistics, November 1940. (portugalsko)
  14. Areas of the municipalities, Brazilian Institute of Geography and Statistics, 2018.
  15. Population estimates, Brazilian Institute of Geography and Statistics, 2022.
  16. Gross domestic product of municipalities, Brazilian Institute of Geography and Statistics, 2016.
  17. »Ranking«. Atlas of Human Development in Brazil. 15. november 2021.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]