Zvezdasta čaša

Zvezdasta čaša
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Fungi (glive)
Oddelek:	Ascomycota (zaprtotrosnice)
Razred:	Pezizomycetes (skledičarice)
Red:	Pezizales (skledarji)
Družina:	Pezizaceae (skledarke)
Rod:	Sarcosphaera (čaše)
Vrsta:	S. coronaria
Dvočlensko ime
	Sarcosphaera coronaria; (Jacq.) J. Schröt. (1893)
Sinonimi
	Peziza coronaria Jacq. (1778) ; Cyathus coronarius (Jacq.) J.F. Gmel. (1792) ; Pustularia coronaria (Jacq.) Rehm (1894) ; Sepultaria coronaria (Jacq.) Massee (1895) ;

Zvezdasta čaša (znanstveno ime Sarcosphaera coronaria) je gliva iz rodu čaš (Sarcosphaera). Znana je tudi pod imenom venčasta čaša.

Značilnosti

Trosnjak meri od 5 do 20 cm in nima beta. Mlad je kroglaste oblike in se nahaja popolnoma ali deloma pod zemljo. Ko dozori, postopoma požene iz zemlje in se ob straneh razcepi v 4 do 8 krakov tako, da dobi obliko skodelice podobne zvezdi. Notranjost skodelice z zrelostjo postane svetlo vijolična. Zunanjost je sprva vijolična, kasneje umazano bela in ponekod rumenkasta.

Meso je belo, krhko, vlažno in debelo od 2 do 5 mm. Okus in vonj sta nezaznavna. Starejše gobe dišijo po rabarbari.^[1]^[2]

Razširjenost in življenjski prostor

Razširjena je v Severni Ameriki, Evropi in Aziji. V Evropi je redka in pogosto neopažena, ker se gobe dolgo časa razvijajo pod zemljo.

Pojavlja se spomladi in poleti, tako v listnatih kot iglastih gozdovih, na apnenčastih tleh s pH 8–11 in z veliko humusa.^[2] Nekoč je veljalo, da je gniloživka^[3], ki pridobiva hranila z razgrajevanjem razpadajočih organskih snovi. Vendar pa se pojavlja le pri drevesih, za katera je znano, da tvorijo mikorizo, in se pojavlja leto za letom na isti lokaciji, kar kaže na mikorizni način življenja^[4]. Rezultati študije iz leta 2006 so pokazali, da vrsta dejansko tvori ektomikorizno povezavo z drevesi^[5].

V Evropi je gliva na rdečem seznamu v 14 državah in jo Evropski svet za ohranjanje gliv šteje za ogroženo vrsto.^[3]

Mikroskopske značilnosti

Trosi elipsasti, brezbarvni, gladki, z eno ali dvema oljnima kapljicama in merijo 12–20 x 6–9 μm.^[1]

Podobne vrste

cedrova zakopanka (Geopora sumneriana) ima zunanjo ovojnico rdečkasto rjave barve in raste vedno pod cedrami.

Uporabnost

Strupena. Pripisuje se ji številne zastrupitve, čeprav ni znano katera učinkovina jih povzroča.^[6]. Obstaja primer smrtne zastrupitve na območju Jure leta 1920, po kateri je bilo izdano opozorilo, da se je ne sme jesti surove ali v solatah.^[7]

Zvezdaste čaše bioakumulirajo strupeno težko kovino arzen iz zemlje^[8]. Kot je bilo poročano v eni publikaciji iz leta 2004, je bila v gobah nabranih v bližini mesta Český Šternberk na Češkem, ugotovljena vsebnost arzena 7090 mg/kg suhe teže, kar je najvišja koncentracija, ki je bila kdaj zabeležena v gobi^[9]. Običajno je vsebnost arzena v mikoriznih gobah, nabranih na neonesnaženih območjih, nižja od 1 mg/kg. V turški študiji iz leta 2007, ki je vključevala 23 vrst divjih užitnih gob nabranih na območjih, za katera ni znano, da bi bila onesnažena, je imela S. coronaria najvišjo koncentracijo arzena, in sicer 8,8 mg/kg suhe teže^[10].

Galerija slik

ilustracija
mlada goba
podgobje
mešički
mešiček z osmimi trosi
trosi

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Zvezdasta čaša

Gobe.si

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 Gumińska, Barbara; Wojewoda, Władysław (1988). Grzyby i ich oznaczanie (v poljščini) (Wyd. 4 izd.). Warszawa: Państ. Wydaw. Rolnicze i Leśne. str. 141. ISBN 978-83-09-00714-2.
↑ ^2,0 ^2,1 Hagara, Ladislav (2015). Ottova encyklopedie hub (v češčini). Praha: Ottovo nakladatelství. str. 27–28. ISBN 9788074514074. OCLC 903090511.
↑ ^3,0 ^3,1 Dahlberg, Anders; Croneborg, Hjalmar (2006). The 33 threatened fungi in Europe. Nature and environment (v angleščini). Strasbourg: Council of Europe Publ. str. 104–108. ISBN 978-92-871-5928-1.
↑ Hansen, Karen; Laessoe, Thomas; Pfister, Donald H. (september 2001). »Phylogenetics of the Pezizaceae, with an Emphasis on Peziza«. Mycologia. Zv. 93, št. 5. str. 958. doi:10.2307/3761760.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
↑ Tedersoo, Leho; Hansen, Karen; Perry, Brian A.; Kjøller, Rasmus (Maj 2006). »Molecular and morphological diversity of pezizalean ectomycorrhiza«. New Phytologist (v angleščini). Zv. 170, št. 3. str. 581–596. doi:10.1111/j.1469-8137.2006.01678.x. ISSN 0028-646X.
↑ Kanada, Joseph F.; Traquair, James A.; Horgen, Paul A. (1985). Poisonous mushrooms of Canada: including other inedible fungi. Monograph / Research Branch, Agriculture Canada (v angleščini). Markham, Ontario: Fitzhenry & Whiteside [u.a.] str. 322. ISBN 978-0-88902-977-4.
↑ Butignot E (1921). »Méfaits causés par le Sarcosphaera coronaria (Jacq.) Boud«. Bulletin de la Société Mycologique de France (v francoščini). 37: 71–75.
↑ Eisler, Ronald (2000). Handbook of chemical risk assessment: health hazards to humans, plants, and animals (v angleščini). Boca Raton London New York [etc]: CRC press. str. 1507. ISBN 978-1-56670-506-6.
↑ Borovicka J (2004). »Nova lokalita banky velkokalisne« [New location for Sarcosphaera coronaria]. Mykologicky Sbornik (v češčini). 81 (3): 97–99.
↑ Gezer K, Fatma T, Turkoglu A (2008). »Macrofungi of Karci Mountain (Denizli, Turkey)«. Turkish Journal of Botany (v angleščini). 32 (1): 91–96.

[:0-1] 1,0 ^1,1 Gumińska, Barbara; Wojewoda, Władysław (1988). Grzyby i ich oznaczanie (v poljščini) (Wyd. 4 izd.). Warszawa: Państ. Wydaw. Rolnicze i Leśne. str. 141. ISBN 978-83-09-00714-2.

[:1-2] 2,0 ^2,1 Hagara, Ladislav (2015). Ottova encyklopedie hub (v češčini). Praha: Ottovo nakladatelství. str. 27–28. ISBN 9788074514074. OCLC 903090511.

[:2-3] 3,0 ^3,1 Dahlberg, Anders; Croneborg, Hjalmar (2006). The 33 threatened fungi in Europe. Nature and environment (v angleščini). Strasbourg: Council of Europe Publ. str. 104–108. ISBN 978-92-871-5928-1.

[4] Hansen, Karen; Laessoe, Thomas; Pfister, Donald H. (september 2001). »Phylogenetics of the Pezizaceae, with an Emphasis on Peziza«. Mycologia. Zv. 93, št. 5. str. 958. doi:10.2307/3761760.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

[5] Tedersoo, Leho; Hansen, Karen; Perry, Brian A.; Kjøller, Rasmus (Maj 2006). »Molecular and morphological diversity of pezizalean ectomycorrhiza«. New Phytologist (v angleščini). Zv. 170, št. 3. str. 581–596. doi:10.1111/j.1469-8137.2006.01678.x. ISSN 0028-646X.

[6] Kanada, Joseph F.; Traquair, James A.; Horgen, Paul A. (1985). Poisonous mushrooms of Canada: including other inedible fungi. Monograph / Research Branch, Agriculture Canada (v angleščini). Markham, Ontario: Fitzhenry & Whiteside [u.a.] str. 322. ISBN 978-0-88902-977-4.

[Butignot1921-7] Butignot E (1921). »Méfaits causés par le Sarcosphaera coronaria (Jacq.) Boud«. Bulletin de la Société Mycologique de France (v francoščini). 37: 71–75.

[8] Eisler, Ronald (2000). Handbook of chemical risk assessment: health hazards to humans, plants, and animals (v angleščini). Boca Raton London New York [etc]: CRC press. str. 1507. ISBN 978-1-56670-506-6.

[Borovicka2004-9] Borovicka J (2004). »Nova lokalita banky velkokalisne« [New location for Sarcosphaera coronaria]. Mykologicky Sbornik (v češčini). 81 (3): 97–99.

[Gezer2008-10] Gezer K, Fatma T, Turkoglu A (2008). »Macrofungi of Karci Mountain (Denizli, Turkey)«. Turkish Journal of Botany (v angleščini). 32 (1): 91–96.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]