Zoran Železnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zoran Železnik
Rojstvo9. november 1930({{padleft:1930|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})
Škofja Loka
Smrt13. marec 2020({{padleft:2020|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:13|2|0}}) (89 let)
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
Poklicveterinar, univerzitetni učitelj

Zoran Železnik, slovenski veterinar, 9. november 1930, Škofja Loka, † 13. marec 2020

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Železnik je gimnazijo začel obiskovati 1941 v Celju; po nostrifikacijskih izpitih 1945 jo nadaljeval v Kranju in 1950 maturiral, nato v Zagrebu študiral veterino, kjer je 1956 diplomiral in 1963 doktoriral. V letih 1959−1963 je opravil specializacijo iz virologije na Centralnem higienskem zavodu v Ljubljani. Od 1958 je bil zaposlen na Veterinarskem znanstvenem zavodu Slovenije, tu 1964 organiziral virusni laboratorij in ga do 1994 vodil. Od 1971 je predaval na Veterinarski fakulteti v Ljubljani; od leta 1990 kot redni profesor za splošno epizootiologijo. Hkrati je predaval izbrana poglavja iz splošne in specialne virologije na podiplomskem študiju.

Železnik se je pri svojem raziskovalnem delu ukvarjal z veterinarsko virologijo, predvsem z epizootiologijo stekline, nalezljivega vnetja želodca pri prašičih ter govejega infekcioznega rinotraheitisa. Na njegovo pobudo je bila v Sloveniji uvedena peroralna vakcinacija lisic. Sam in v soavtorstvu s sodelavci je objavil okoli 70 znanstvenih in preko 50 strokovnih člankov.[1]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Enciklopedija Slovenije. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Adamič France. »Železnik Zoran«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.