Zomba

Zomba
Zomba
Mesto
	Chancellor College, Univerza v Malaviju
	Zomba Lega v Malaviju
	Koordinati: 15°23′13″S 35°19′09″E / 15.38694°S 35.31917°E
Država	Malavi
Regija	Južna regija
Okrožje	Zomba
Površina
• Kopno	42 km2
Prebivalstvo (2018 (štetje))
• Skupno	105.013
Časovni pas	UTC+2
Podnebje	Cwa

Zomba je mesto v južnem Malaviju, v višavju Shire. Je nekdanja prestolnica Malavija.

Pred ustanovitvijo Malavija leta 1964 je bila prestolnica najprej britanske Srednje Afrike in nato protektorata Njasaland. Bila je tudi prva prestolnica Malavija in to ostala do leta 1974, ko je Lilongwe postal glavno mesto. Parlament je ostal še dlje, do leta 1994. Mesto je najbolj znano po svoji britanski kolonialni arhitekturi in svoji lokaciji ob vznožju dramatične planote Zomba. Zomba je tudi dom Chancellor Collegea Univerze v Malaviju.

Zgodovina

Britanska kolonialna preteklost mesta se odraža v arhitekturi starejših stavb in domov. Zomba je bila nekoč središče za izseljence v Malaviju. Njena raznolika kulturna mešanica je vključevala britanske pridelovalce tobaka ter nizozemske, nemške in ameriške odposlance. Britanci so ustanovili tudi osnovno šolo Sir Harry Johnston. Klub Zomba Gymkhana je bil nekoč središče družabnih dejavnosti v skupnosti izseljencev. Vendar pa sta v zadnjih letih videz in ugled kluba upadla. Ob stari stavbi parlamenta je botanični vrt, ki so ga ustanovili Britanci in igrišče za golf v središču mesta. Na južnem vhodu v mesto je spomenik Kraljevim afriškim strelcem tik ob cesti M1.

Med britansko vladavino je Zomba služila kot prestolnica britanske Srednje Afrike in kasneje protektorata Njasaland. Od leta 1964 do 1975 je bilo glavno mesto neodvisnega Malavija.

Geografija

Zomba je glavno mesto istoimenskega okrožja, ki pokriva površino 2580 km² in ima 546.661 prebivalcev.

Planota Zomba je najbolj znana značilnost Zombe. Na nekaterih delih se dviga do 2000 m v višino in je prekrita z obsežnimi površinami afriškega brina (Juniperus procera) in cipresovka Widdringtonia ter drugega mešanega rastlinja. Vrh planote prepredajo potoki, posejan pa je s slapovi in mirnimi jezeri. Pohod na vrh planote je pogosta turistična dejavnost.

Z vrha planote je mogoče videti jezero Čilva na vzhodu, masiv Mulanje na jugovzhodu in reko Shire na zahodu. Reka Mulunguzi izvira na planoti in teče skozi mesto.

Platota letno prejme do 1800 mm padavin. Območje je zanesljivo in zadostno namakano skozi vse leto, zaradi česar je gosto poseljena in uspešna regija. Obsežno pogozdovanje planote nad mestom z mehiškimi vrstami bora je spodbudilo razvoj lesne industrije v mestu.

Živalstvo

V zimzelenem gozdu ob reki Mulunguzi so opazili ptico, belokrilega apalisa (Apalis chariessa). Ocenjuje se, da je v divjini ostalo le še 50 parov.

Najdena je bila kača vzhodnoafriški jajcejed (Dasypeltis medici medici) in zabeleženih je bilo več primerkov, vključno z enim, dolgim 112 cm.

Demografija

Zomba je večetnična. Po popisu prebivalstva iz leta 2018 so Lomve največja etnična skupina v mestu s 30,96 % prebivalstva. Druga največja etnična skupina v mestu so Jao z 20,59 % prebivalstva. Druge manjše etnične skupine vključujejo Čeva z 12,76 %, Ngoni z 10,5 %, Njanja z 10,35 %, Mang'anja s 5,97 %, Tumbuka s 4,17 %, Sena z 2,05 %, Tonga z 1,05 %, Nkhonde z 0,55 %, Lambja z 0,33 %, Sukva z le 0,06 %, vse druge etnične skupine pa predstavljajo 0,66 % prebivalstva mesta.^[1]

Največja verska denominacija v mestu Zomba je prezbiterijanska cerkev Srednje Afrike z 20,24 %. Največja manjšinska religija je katolicizem s 17,67 %. Druge manjše religije vključujejo adventiste sedmega dne, baptiste in apostole z 11,45 %, binkoštnike z 9,55 %, anglikance s 3,28 %, druge krščanske denominacije z 20,95 %, islam s 14,17 %, tradicionalne z le 0,04 %, druge religije z 2,22 % in brez religije z 0,44 % prebivalstva mesta.

Gospodarstvo

Zomba je središče tobačnih in mlečnih kmetij v okolici, kjer pridelujejo tudi riž, koruzo, ribe in mehki les. Les se pridobiva na bližnji planoti.

V središču mesta je tržnica, kjer kmetje iz okoliških vasi prodajajo svoje izdelke, pa tudi rabljena oblačila in osnovne potrošniške dobrine. Prodajajo se tudi sveže in sušene ribe iz Malavijskega jezera in jezera Čilva. V bližini avtobusne postaje so lokalni supermarketi, kot so Peoples Trading Company, Metro in Shoprite. Ducat trgovin, večinoma v indijski in kitajski lasti, prodaja uvožena oblačila, električne aparate, kolesa in druge osnovne dobrine. Ob cesti M1 je več bencinskih črpalk. V mestu imajo podružnice Nacionalna banka Malavija, hranilnica NBS, Standard Bank in Opportunity Bank International ter malavijska pošta.

Bolnišnica Zomba je pomemben delodajalec in ena največjih bolnišnic v državi.^[2]

Centralni zapor Zomba je bil zgrajen leta 1935 in je edini zapor z najvišjo stopnjo varnosti v Malaviju.

Turizem

Glavna atrakcija v Zombi je planota Zomba. Ponujene dejavnosti vključujejo plezanje, opazovanje ptic, ribolov in gorsko kolesarjenje. Gostilna Ku Chawe Inn, ki je tik ob robu planote, je najrazkošnejši hotel v okolici. Turisti lahko spijo tudi v brunaricah ali kampirajo na farmi postrvi. V mestu sta za goste odprta dva hostla za popotnike in več koč, od osnovnih do srednjega razreda. Obrtna tržnica ponuja lokalno izdelane spominke.

Na Zombo vplivata muslimanska skupnost ljudstva Jao in muslimanski Malavijci indijskega rodu. Glavna mošeja je blizu tržnice.^[3]

V Zombi ima podružnice več krščanskih cerkva; mesto je sedež rimskokatoliške škofije Zomba.

Galerija

Policijski sedež vzhodne regije, Zomba, Malavi
Stavba okrožnega sveta Zomba v mestu Zomba
Klub Gymkhana v Zombi, ustanovljen leta 1923
Do planote Zomba, dostop s ceste Blantyre-Zomba, ki je bila v prenovi, ko je bila ta slika posneta marca 2014
Cerkev CCAP v Zombi z igriščem za golf Zomba in planoto Zomba v ozadju