Pojdi na vsebino

Zobna obloga

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Zobna obloga, zobni plak ali dentalni plak je lepljiv film, odgovoren za nastanek zobne gnilobe in gingivitisa (vnetja dlesni).[1] Gre za biofilm, ki vsebuje mikroorganizme (večinoma bakterije, pa tudi glive), ki rastejo na zobnih površinah.[2] Poleg mikroorganizmov in njihovih zunajceličnih polimernih proizvodov ga sestavljajo slinski glikoproteini (mucini), protitelesa, encimi in neorganske sestavine, kot sta kalcij in fosfor.[1] Sprva je prisoten v obliki mehke zobne obloge – lepljivega, brezbarvnega filma, ko pa se iz njih tvori zobni kamen, je pogosto rjave ali bledo rumene barve. Pogosto se zobne obloge nahajajo med zobmi, na sprednji in zadajšnji strani zob, na griznih površinah, vzdolž linije dlesni (supragingivalno) ali na zobni korenini pod robom linije dlesni (subgingivalno).[2]

Zobne obloge oziroma bakterije v njih lahko povzročijo zobno gnilobo in vnetja obzobnih tkiv, zato je pomembno njihovo odstranjevanje.[3] Zobna gniloba je lokalizirano uničenje zobnih tkiv zaradi kisline, ki nastane pri bakterijski razgradnji fermentirajočih sladkorjev. Pogoste težave z obzobnimi tkivi vključujejo gingivitis (vnetje dlesni) in parodontitis.[4] Nadzor in odstranjevanje zobnih oblog je mogoče doseči s pravilnim vsakodnevnim oziroma dvakrat dnevnim ščetkanjem zob in uporabo medzobnih pripomočkov, kot so zobna nitka in medzobne ščetke.[2] Ustrezna ustna higiena je pomembna tudi zato, ker lahko neodstranjene mehke zobne obloge tvorijo zobni kamen.[5] Zobnega kamna ni mogoče odstraniti s ščetkanjem zob ali z medzobnimi pripomočki za ustno higieno, temveč le s profesionalnim odstranjevanjem pri zobozdravniku.[4]

Nastanek zobnih oblog

[uredi | uredi kodo]

Zobne obloge so biofilm, ki se, če se ne odstrani, pritrdi na zobne površine in površine protetičnih pripomočkov, kot so proteze in mostički. Razumevanje nastanka, sestave in značilnosti oblog pomaga pri nadzoru njihovega nalaganja.[6] Pridobljena zobna kožica (pelikula) je prosojna, večinoma organska plast, ki je sestavljena predvsem iz glikoproteinov in nastane kmalu po čiščenju zob.[7][8] Bakterije se nato pritrdijo na plast zobne kožice, tvorijo mikrokolonije in dozorijo. Nastale mehke zobne obloge lahko nato povzročijo ustne bolezni.

Koraki nastanka zobnih oblog

[uredi | uredi kodo]
1. Tvorba zobne kožice
Na zobu se oblikuje pridobljena zobna kožica, ki bakterijam zagotavlja površino za pritrditev.[9] Zobna kožica se na površini zob tvori že nekaj ur po ščetkanju.[8]
2. Adhezija
V nekaj urah se bakterije ohlapno vežejo na zobno kožico.
3. Proliferacija
Bakterije se razširijo po ustih in se začnejo množiti.
4. Mikrokolonije
Nastanejo mikrokolonije. Streptokoki izločajo zaščitno plast (plast sluzi).
5. Nastanek biofilma
Mikrokolonije tvorijo kompleksne skupine z metabolno prednostjo.
6. Rast ali zorenje
Biofilm razvije primitiven krvni obtok.

Sestava zobnih oblog

[uredi | uredi kodo]

V ustih so običajno prisotne različne vrste bakterij. Te bakterije, pa tudi levkociti, nevtrofilci, makrofagi in limfociti, so del normalne ustne votline in prispevajo k zdravju posameznika.[2] Približno 80–90 % mase zobnih oblog predstavlja voda. Okoli 70 % suhe mase predstavljajo bakterije, preostalih 30 % pa sestavljajo polisaharidi in glikoproteini.[10]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5529710/obloga?page=2&query=Obloga&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 7. 2026.
  2. 1 2 3 4 Darby ML, Walsh MM (2010). Dental Hygiene Theory and Practice.
  3. ↑ Verkaik MJ, Busscher HJ, Jager D, Slomp AM, Abbas F, van der Mei HC (marec 2011). »Efficacy of natural antimicrobials in toothpaste formulations against oral biofilms in vitro« (PDF). Journal of Dentistry. 39 (3): 218–24. doi:10.1016/j.jdent.2010.12.007. hdl:11370/da862a1c-8bdc-4d47-b6c4-3b43e87309c6. PMID 21195122. S2CID 205944385.
  4. 1 2 Wolf H, Hassell T (2006). Color Atlas of Dental Hygiene. New York: Thieme.
  5. ↑ Summitt JB, Robbins JW, Hilton TJ, Schwartz RS (2006). Fundamentals of Operative Dentistry: A Contemporary Approach. Quintessence Pub. ISBN 978-0-86715-452-8.
  6. ↑ Chetrus V, Ion IR (2013). »Dental Plaque – Classification, Formation, and Identification«. International Journal of Medical Dentistry. 17 (2): 139–143.
  7. ↑ Kreth J, Merritt J, Qi F (avgust 2009). »Bacterial and host interactions of oral streptococci«. DNA and Cell Biology. 28 (8): 397–403. doi:10.1089/dna.2009.0868. PMC 2903342. PMID 19435424.
  8. 1 2 Ahlin P., Kristl J., Grošelj D.: Izdelki za ohranjanje zdravja zob in ustne votline. Farmacevtski vestnik, 1996; 47: 405‒415.
  9. ↑ Marsh PD. Dental plaque as a biofilm and a microbial community - implications for health and disease. BMC Oral Health. 2006 Jun 15;6 Suppl 1(Suppl 1):S14.
  10. ↑ Marsh PD, Bradshaw DJ (september 1995). »Dental plaque as a biofilm«. Journal of Industrial Microbiology. 15 (3): 169–75. doi:10.1007/BF01569822. PMID 8519474. S2CID 22742494.